Kdaj varčevati za pokojnino
Ironija pokojninskega varčevanja je, da se večina ljudi začne zanimati za varčevanje šele nekaj let pred upokojitvijo
VZdruženih državah Amerike velja, da je za otrokov študij dobro začeti varčevati na dan njegovega rojstva, za pokojnino pa na prvi delovni dan. Če bi preslikali to na slovenske razmere, kjer imamo študij še večinoma brezplačen oziroma ga plačamo posredno iz prispevkov in iz leta v leto dražje nepremičnine, bi lahko rekli, da v idealnih razmerah začnemo za otrokovo stanovanje varčevati na dan njegovega rojstva, za pokojnino pa na naš prvi delovni dan.
Čim prej, tem bolje
Večina finančnih strokovnjakov se strinja, da bi bilo idealno, če za pokojnino začnemo varčevati s prvim delovnim dnem. Zakaj? V pokoju bo večina ljudi potrebovala zadostne prihranke, ki bodo skupaj z javno pokojnino zagotavljali dostojne prihodke. Obdobje pokoja lahko traja tudi 20, 30 ali več let. Govorimo o zelo dolgem časovnem obdobju, na katero moramo raztegniti naše prihranke.
Obdobje upokojitve je lahko, seveda odvisno od tega, kako hitro se upokojimo in koliko dolgo živimo, zelo dolgo in temu primerno potrebujemo tudi dovolj velike prihranke. Prav tako z leti praviloma naraščajo izdatki za zdravstvene storitve, ki nam jih ne pokrije osnovno zdravstveno zavarovanje. Če temu dodamo še morebitno potrebo po nastanitvi v domu za starostnike ali strošek oskrbe na domu, hitro pridemo do velikih stroškov, ki presegajo višino javnih pokojnin.
Moč obresti
Pomemben razlog, zakaj je dobro začeti varčevati čim bolj zgodaj, pa čeprav z nižjimi zneski, je moč obrestno obrestnega računa. Nekateri celo slavnemu fiziku Albertu Einsteinu pripisujejo citat, da so obresti osmo čudo sveta. Zaradi obrestno obrestnega računa z manjšimi vplačili na dolgi rok privarčujemo veliko več, kot če bi na kratki rok izvajali velika vplačila. Poglejmo primer. Anže začne varčevati prvi delovni dan z mesečnim vplačilom 100 evrov in varčuje naslednjih 40 let z nespremenjenim zneskom. Ob upokojitvi, ko bo star 65 let, bo imel na računu 152.602 evra. Njegov prijatelj Miha začne varčevati 20 let za njim in do svoje upokojitve naslednjih 20 let vplačuje občutno višji mesečni znesek, 300 evrov, vendar na koncu privarčuje manj denarja, in sicer 123.310 evrov, ravno zaradi moči obresti. V obeh primerih je predpostavljen povprečni letni donos v času varčevanja v višini 5 odstotkov in enakomerno izvajanje mesečnih vplačil v vsem obdobju. Prva vplačila Anžeta so se namreč obrestovala skoraj 40 let in pri dolgoročnem varčevanju, kar varčevanje za pokojnino zagotovo je, pride moč obrestno obrestnega računa resnično do izraza.
Anže, ki bo varčeval 40 let, bo imel na koncu ob predpostavljenem povprečnem letnem donosu skupaj 152.602 evra, medtem ko bo imel Miha, ki bo varčeval le 20 let s trikrat večjim zneskom, na koncu le 123.310 evrov. Zaradi tega je toliko pomembneje, da če le lahko, začnemo varčevati čim prej, pa čeprav z majhnimi zneski, ki jih lahko seveda kasneje tudi povišamo, saj bomo le tako izkoristili polno moč obresti v svojo korist.
Denar, ki ni investiran, izgublja realno vrednost
Če kdaj, je to še zlasti očitno v zadnjih mesecih, ko je tudi v Sloveniji močno porasla inflacija. Po zadnjih podatkih Statističnega urada RS so se v enem letu cene v povprečju zvišale za 8,1 odstotka. Cene blaga so bile v povprečju višje za 9,8 odstotka, cene storitev pa za 4,8 odstotka. Blago dnevne porabe se je podražilo za kar 11,8 odstotka. To preprosto pomeni, da naš denar, če ga imamo na bančnem računu, izgublja vrednost. Zaradi tega lahko kupimo veliko manj dobrin, ki se bodo ali pa so se že podražile. Kupna moč naših prihrankov dejansko kopni, čeprav je stanje na računu še vedno isto. Zaradi tega je v teh časih še toliko pomembneje, da z investiranjem na kapitalske trge naši prihranki ohranjajo realno vrednost.
Od leta 2016 lahko tudi prek pokojninskih skladov vlagamo naše prihranke v bolj dinamične delniške naložbe. Večina ponudnikov omogoča investiranje v delniške in uravnotežene sklade, ki imajo v svoji sestavi večino delniških naložb in investirajo v globalno razpršene delniške portfelje ter imajo temu primerno tudi višje pričakovane dolgoročne donosnosti. Medtem ko klasični zajamčeni skladi vlagajo večinoma v obvezniške naložbe. Nekateri pokojninski skladi investirajo del sredstev tudi v naložbene nepremičnine. Pokojninska družba A ima na primer že več kot 11 odstotkov sredstev svojega zajamčenega sklada investiranega v naložbene nepremičnine, med drugim ima v lasti parkirno hišo Trdinova v središču Ljubljane.
Kako si lahko z varčevanjem znižamo dohodnino?
Ker tudi država spodbuja varčevanje v pokojninskih skladih, nam individualna vplačila v okviru prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (PDPZ) znižujejo osnovo za dohodnino. Po domače povedano – del vplačila dobimo nazaj pri poračunu dohodnine oziroma se nam zniža samo doplačilo (velja takrat, ko davčne olajšave ne izkoristimo prek kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja). Vrednost vračila je odvisna od dohodninskega razreda, zato bi na primer zaposleni v najvišjem dohodninskem razredu, ki bi med letom vplačal dva tisoč evrov v pokojninski sklad, prihodnje leto pri dohodnini dobili nazaj 45 odstotkov vplačila, se pravi 900 evrov, celotno vplačilo dva tisoč evrov pa bi imel na svojem varčevalnem računu. Najvišje vplačilo, ki se upošteva pri znižanju dohodninske osnove, je 5,84 odstotka letne bruto plače zaposlenega in ne več kot 2903 evre na leto. Seveda pa lahko vplačamo tudi več, le pri znižanju dohodnine se nam ne upošteva. Tako bi z leti le pri dohodnini privarčevali več tisoč evrov, če dodamo k donosu naložb pokojninskega sklada še davčno olajšavo, pa pridemo do zanimive kombinacije naložbe naših prihrankov.