Nedeljski Dnevnik

Rekordnih pet Najvišji slapovi na svetu

- Po lestvici pleza Boštjan Istenič

Pogled na slap, na padajočo vodo, je vselej atraktiven in mikaven. Tako kot bi lahko človek ure in ure zrl v morje, bi lahko dolgo opazoval tudi slap. Seveda imamo tudi pri slapovih rekorderje. Za najvišji slovenski slap je s 128 metri nekaj časa veljal Kloma v Trenti, a so novejše raziskave pokazale, da ni tako visok. Najvišji z nekaj več kot stotimi metri naj bi tako bil slap Skok za bajto, prav tako v Trenti. Za ogled svetovnega rekorderja pa bo treba v Venezuelo.

1. Angelov slap, Venezuela, 979 m

Tu je dilema, ali je višji Angelov slap ali Tugela. Strokovnja­ki si niso enotni, od kod do kod teče posamezen slap, zato na nekaterih lestvicah vodni dolgin iz Venezuele zaseda drugo mesto. Ta veličastni slap je prvi opazil James Angel, ki je leta 1933 s svojim malim letalom frčal nad venezuelsk­o džunglo. Ko je leta 1960 umrl, so njegov pepel raztrosili nad slapom. Danes je slap turistična atrakcija, čeprav je dostop do njega po naporni in občasno tudi nevarni poti skozi džunglo vse prej kot enostaven.

2. Tugela, Južnoafriš­ka republika, 948 m

Najdemo ga v narodnem parku Royal Natal National Park v južnoafriš­kem gorovju Drakensber­g. V zulujskem jeziku beseda tugela pomeni nenadno, s čimer so staroselci namignili na to, da se voda nenadoma pojavi sredi skale in bruhne v dolino. Ob letnem času, ko je zalog vode po obdobju močnega deževja veliko, je slap dobro viden že od daleč – z glavne ceste, ki vodi v narodni park. Do slapa sicer vodita dve različno zahtevni poti, nad njim pa stojita manjši kamp in planinska koča.

3. Tres Hermanas, Peru, 914 m

Domovanje tega slapa je v znanem perujskem narodnem parku Otishi. Ime Tres Hermanas pomeni Tri sestre, saj ima slap tri kaskadne stopnje, po katerih teče čudovito bistra voda. Dostop do 12 metrov širokega slapa s povprečno temperatur­o 25 stopinj Celzija je sicer omejen in peš skorajda ne moreš do njega. Namesto tega morajo raziskoval­ci priti tja z letalom ali helikopter­jem, a je treba pred tem pri oblasteh pridobiti posebno dovoljenje nacionalne službe za naravna območja.

4. Olo'upena, ZDA, 900 m

Še en slap, do katerega ni niti najmanj enostavno priti, saj se skriva na havajskem otoku Molokai sredi strmih vulkanskih gora. Voda ne pada v prostem padcu – večinoma drsi navzdol po skoraj navpični pečini in se zlije z morjem. Slap je tanek in globoko vrezan v nedostopno pečino. Zaradi tega je le redko viden in fotografir­an. Turisti ga lahko opazujejo z morja, če se pridružijo vodenemu izletu z ladjo, ki se približa slapu, da vas oblije s svojo vodno meglico. Še bolj impresiven (in drag) je ogled iz helikopter­ja.

5. Yumbilla, Peru, 896 m

V amazonskem delu Peruja se pot tega slapa začne na nadmorski višini 2723 metrov. Izvira iz jame Caverna San Francisco (Jama svetega Frančiška) in gre za večstopenj­ski slap. Mednarodno je postal znan šele leta 2007, ko so objavili raziskavo Nacionalne­ga geografske­ga inštituta Peruja. Višino Yumbille so izmerili s pomočjo laserskih instrument­ov. V bližini je še nekaj velikih slapov, med katerimi sta najbolj izjemna Pabellón (visok 400 metrov) in Chinata (580 metrov), oba na razdalji slabih štirih kilometrov.

 ?? ??
 ?? ??
 ?? ??
 ?? ??
 ?? ??

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia