So računalniki nevarni?
Pogostejši premori med delom so nujni, da vzdržujemo dobro fizično in psihično kondicijo
Dokazano in razumljivo je, da računalniki v pisarnah in stanovanjih olajšajo življenje, a to še ne pomeni, da so tudi avtomatsko zdravi za uporabnika. Zdravstvene težave, ki jih povezujejo z računalnikom, lahko razvrstimo v štiri velike skupine: domnevne nevarnosti zaradi sevanja, slabšanje vida, mišično-kostne težave in stres pri delu. Zadnja skupina se sicer zdi nejasna in nedoločljiva, a ima lahko najbolj značilne dolgotrajne učinke tudi na čustveno in fizično zdravje tistih, ki uporabljajo računalnik.
Sevanje
Alarm v zvezi s potencialnim tveganjem zaradi sevanja se je prižgal pred časom, ko sta dva urednika New York Timesa dobila zamegljene očesne leče (katarakta) v letu dni po tem, ko sta začela delati na računalniku. Kasneje so zaznali še nekaj drugih primerov katarakte v drugih mestih in jih pripisali računalniku. A merjenja sevanja iz računalnikov, objavljena v nekoliko študijah, so pokazala, da je to sevanje znatno pod današnjimi standardi za profesionalno izpostavljenost. Medtem novi primeri katarakte niso bili prijavljeni v tolikšni meri, da bi jih lahko povezali z računalnikom. Na temelju današnjih dokazov bi lahko rekli, da tveganja zaradi sevanja računalnikov ni.
Težave z vidom
Ljudje, ki delajo za računalnikom, se pogosteje pritožujejo zaradi težav z vidom v primerjavi s tistimi delavci na delovnih mestih, ki ne naprezajo oči. Več kot polovica tistih, ki stalno delajo za računalnikom, ima očesne težave. V glavnem gre za dražljaje (pordečitev, solzenje, občutek peska v očeh), utrujenost (utrujenost ali bolečine v očeh, lahko se pojavi glavobol ali težke veke) ali težave z osredotočenjem ali prilagajanjem (zamegljenost vida, težave pri gledanju bližnjih ali daljnih predmetov). Kadar računalniki povzročajo težave z vidom, je to običajno zato, ker so ljudje neprestano na delovnem mestu. Viri svetlobe so nameščeni previsoko za delo, tako da se mora oseba naprezati, da vidi relativno temen ekran v svetli okolici. Poleg tega sončna svetloba ali slabo nameščen izvor svetil povzroča bleščanje na ekranu, kar prisili očesne mišice, da delajo več, da bi nadomestili neugodna področja bleščanja.
Če že moramo večino časa gledati v ekran, mora biti osvetlitev prostora povsem nizka. Po drugi strani pa, če v glavnem beremo s papirja in vnašamo podatke v računalnik, mora biti osvetlitev relativno visoka. Če morajo oči neprestano potovati med zaslonom in papirjem na mizi, je verjetno treba nastaviti osvetlitev s čim močnejšo svetlobo, ki je usmerjena na papir.
Mišično-kostne težave
Dolgotrajno sedenje predstavlja napor za hrbet in vrat, upočasnjuje krvno cirkulacijo v nogah in na splošno zmanjšuje mišični tonus. Da bi nadomestili ta izrazito statična obdobja dela za računalnikom, se priporoča pogosta prekinitev dela, te prekinitve pa morajo vključevati več premikanja, kar je na primer enostavno prenašanje kavne skodelice od mize do ust. Težave v ramenih, vratu in hrbtu so pogoste pri tistih, ki delajo za računalnikom. Omenjena nepokretnost, ki slabi mišice na teh delih telesa, prispeva k takšnim težavam.
Tipkovnica računalnika mora biti postavljena relativno nizko, tako da roke in prste lahko držimo pod ugodnim kotom. Ekran mora biti dovolj visok, da nanj lahko vidimo brez prekomernega zvijanja vratu. Stol mora biti ugodno oblazinjen, popolnoma prilagodljiv in oblikovan tako, da ima čvrsto naslonjalo za spodnji del hrbtenice – križ.
Ljudje, ki delajo z računalniki, se pogosteje pritožujejo zaradi težav z vidom, v primerjavi z delavci na delovnih mestih, kjer ni potrebno naprezanje oči.
Stres na delovnem mestu
Mnoge fizične in druge težave v zvezi s stresom se lahko pripiše delu za računalnikom. A kot kaže, za to ni vedno kriv računalnik. Težave lahko povzročata tudi pomanjkljiva organizacija dela in načrtovanje dela. Ni dobro, da oseba, ki dela z računalnikom, nima dovolj kakovostnega treninga. Takšna oseba lahko postane frustrirana, če je obremenjena z veliko količino dela. Dejstvo je, da lahko računalnik danes obdela milijon delov ene informacije, a to ne pomeni, da je tudi človeška modrost zrasla sorazmerno s tem. Z uvedbo računalnikov so mnoga delovna mesta postala bolj monotona, ljudje postajajo bolj izolirani od svojih kolegov.