Komet z zelenim repom in druge lepote nočnega neba
Ljubitelji nebesnih pojavov bodo letos prišli na svoj račun – Najboljši čas za opazovanje zelenega kometa je konec januarja in začetek februarja
Zdaj ali čez tisoče let: kdor želi v svojem življenju videti komet z imenom C/2022 E3 ZTF, ima zdaj priložnost, da se ozre v nočno nebo. V tujini so ga poimenovali tudi komet neandertalcev, saj se na obisk v našo orbito vrača po res dolgem času, po približno 50.000 letih. Vsekakor je fascinantno, da so kepo ledu in prahu z zelenim repom zadnjič videli naši daljni predniki in da se bo spet oglasil čez dolgo dolgo časa ali pa nikoli več. Njegov premer je ocenjen na približno kilometer, a kar brez strahu, ni nobene nevarnosti, da bi treščil na Zemljino površje, najmanjša razdalja kometa do našega planeta bo skoraj 43 milijonov kilometrov. Odkrili so ga že 2. marca lani v observatoriju Palomar v Kaliforniji, kjer skenirajo nebo in iščejo supernove, asteroide in komete. Takrat je bil še 640 milijonov kilometrov stran od nas. S poznejšimi opazovanji so mu lahko določili orbito in spoznali, da vstopa v naš sončni sistem in je vedno bliže Soncu in Zemlji. Za komete pa je značilno, da bolj kot se približujejo Soncu, bolj aktivni postajajo. Tako je tudi neandertalček vse svetlejši z zelenkastim odsevom in dvojnim repom.
»Komet C/2022 E3 ZTF je že viden na jutranjem nebu v ozvezdju Severna krona. Lahko bi postal najsvetlejši komet tega leta, morda viden celo s prostim očesom,« pravi Herman Mikuž iz Astronomskega observatorija Golovec Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. »Konec januarja, ko bo najsvetlejši, se na deset stopinj približa Severnici. Vendar bo to med prehodom mimo Zemlje, ko bo od nje oddaljen le 0,3 astronomske enote, zato je verjetno, da bo imel veliko razpršeno komo. Konec januarja vstopi v ozvezdje
Mali medved in hitro potuje čez polarna območja. 12. februarja bo komet blizu mnogo svetlejšega Marsa, nato pa bo potoval mimo Hijad. Ker je perihelijska razdalja tik zunaj Zemljine orbite, je malo verjetno, da bi se razvil izrazit rep, bodo pa opazovalci s digitalnimi kamerami na njem našli več podrobnosti. Največjo dolžino repa pričakujemo konec januarja. Po srečanju z Zemljo 1. februarja se bo hitro pomaknil proti jugu in ugašal. Konec marca ne bo več viden,« pot obiska kometa opiše Mikuž. Najboljši čas za opazovanje je med perihelijem (12. januar) in največjim zbližanjem z Zemljo (1. februar). »Torej od sredine januarja do začetka februarja, ko ne bo motila Luna. Takrat bo komet morda viden celo s prostim očesom, vsekakor pa bo lepo viden v binokularjih in majhnih teleskopih,« pravi Mikuž. Seveda se bo za dober pogled treba odpeljati na lokacije na večji nadmorski višini brez javne razsvetljave. »V Sloveniji zaradi pretiranega osvetljevanja takih lokacij skoraj ni več, zato se naši ljubitelji neba pogosto odpeljejo v Avstrijo ali na Hrvaško, kjer je nebo temnejše,« dodaja Herman Mikuž.
»Je najsvetlejši komet letos, vseeno pa bo verjetno treba vzeti daljnogled v roke, a že navaden lovski daljnogled bo dovolj. Koma, svetloba, ki jo odseva, sicer ni velika, repa pa sta še kratka, tako da se zdi kot nekakšen zmazek na nebu. Vremenska napoved za začetek februarja ni ugodna,« pravi Stane Slavec iz Astronomskega društva Javornik.
Ker pa so kometi tudi nepredvidljivi in je svetle komete težko napovedati, je prav mogoče, da astronome med letom preseneti še kakšna svetla repatica, tako kot se je marca leta 2020 nenapovedano pojavil komet Neowise, viden s prostim očesom.
Temna noč kot nalašč za utrinke
S tem se strinjajo tudi študentje magistrskega študija astrofizike na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani Bor Jamnik, Filip Kos Maligoj, Rok Kovač, Oskar Mlakar, Ema Mlinar, Vesna Pirc Jevšenak, Vid Primožič in Jon Vehovar, ki so pripravili pregled najzanimivejših dogodkov na nebu v letošnjem letu. Poletne noči bodo svetle, prinašajo namreč tudi tri superlune. Prva bo razsvetlila nočno nebo 3. julija, druga 1. avgusta, tretja pa 31. avgusta. V letošnjem avgustu bosta tako dve polni luni, kar ni pogost pojav, in drugo polno luno v istem koledarskem mesecu imenujemo tudi modra luna. Zadnja letošnja superluna pa bo jesenska, opazovali jo bomo 29. septembra.
Ravno nasprotno, ker svetloba Lune ne bo motila, bo tradicionalna predstava solz svetega Lovrenca med 10. in 13. avgustom lahko še bolj zanimiva. Ob jasnem vremenu zunaj naselij bo mogoče videti do 75 meteorjev eni uri. Meteorski roj Perzeidov predstavljajo delci vesoljskega prahu, ki priletijo v Zemljino atmosfero ter zažarijo in zgorijo med vstopom zaradi trenja z ozračjem. Meteorski roj je videti, kot da prihaja iz ozvezdja Perzej, zato so ga poimenovali Perzeidi.
Decembra bo znova čas za utrinke, prihaja namreč meteorski roj Geminidov. Vrhunec bo v noči med 14. in 15. decembrom, ko bo ravno mlaj in bodo meteorji v temni noči bolje vidni. Pri Geminidih – izhajajo iz ozvezdja dvojčkov, v bližini zvezd Kastor in Poluks – je zanimivo, da so njihove svetlobe lahko proge različnih barv, ne le rumene oziroma bele, ampak so nekatere tudi modre in zelene, odvisno od ostankov kovin, ki jih vsebujejo. Geminidi so po številu utrinkov najbolj naraščajoči meteorski roj, v zadnjih letih je mogoče opazovati že do 150 utrinkov na uro.
Astronomi na utrinke, bolj svetle bolide in najsvetlejše superbolide ali ognjene krogle, prežijo vse leto. »Za novo leto so nas nekoliko presenetili Kvadrantidi, eden je bil zelo svetel,« pravi Stane Slavec, ki nočno nebo, predvsem meteorje, že dve desetletji opazuje in snema pod Šmarno goro.
Planeti v vrsti 22. junija
Konjunkcija Marsa, Venere in Lune se bo zgodila 22. junija zvečer. Takrat bodo vsi trije zelo blizu na nebu in bodo dobro vidni tudi s prostim očesom, saj bo osvetljen le ozek Lunin srp. Skupaj bodo vsi trije zašli okoli 23.41. Konec avgusta bo čas za opazovanje planeta Saturna, najboljše razmere bodo 27. avgusta, ko bo v opoziciji. Neptun bo najbolj viden 19. septembra, novembra pa Jupiter in Uran.
Najbolj nenavaden dogodek po mnenju študentov astronomije bo 12. decembra, ko bo asteroid Leona za nekaj sekund prekril zvezdo Betelgezo v ozvezdju Orion. Deseta najsvetlejša zvezda bo zato na videz povsem izginila z nočnega neba. Pojav bo viden le v manjšem delu sveta, v delih Turčije, Italije, Španije in Portugalske ter na jugu Floride. »Prav vsak mrk je poseben, a da z neba izgine tako svetla zvezda, je res nekaj izjemnega,« razloži Bor Jamnik.
Za opazovanje Sončevih in Luninih mrkov pa letos Evropa ne bo najboljši prostor, iz naših krajev ne bo videti niti enega, ugotavljajo. Prvi Sončev mrk, 20. aprila, bo viden iz Avstralije in Indonezije, a različno. Avstralci bodo doživeli popolni mrk, Indonezijci pa tako imenovani kolobarjast Sončev mrk. Mrki so namreč lahko tudi kolobarjasti, pojavijo se, kadar je Luna tako daleč od Zemlje, da ne prekrije vsega Sonca. Ob vrhuncu takega mrka je temna Lunina površina obdana z ozkim obročem svetlobe. Jesen bo prinesla še en kolobarjasti sončni mrk, viden iz Amerike 14. oktobra.
Herman Mikuž: »V Sloveniji zaradi pretiranega osvetljevanja primernih lokacij skoraj ni več, zato se naši ljubitelji neba pogosto odpeljejo v Avstrijo ali na Hrvaško, kjer je nebo temnejše.«