Potrebujemo širok dialog
Od razmisleka o uravnilovki do vprašanja konkurenčnosti in prihodnosti
Na pogovor smo povabili vančič, izvršno direktorico Združenja Manager, torej združenja, ki povezuje menedžerje oziroma predvsem pomembne akterje v gospodarstvu. Zanimal nas je njen oziroma njihov pogled na aktualne dogodke.
Kakšni so vaši pogledi na napovedane spremembe plačnega sistema javnega sektorja?
»Kar pri dogovorih s posameznimi skupinami javnega sektorja najbolj skrbi, je, da se jih zadnja leta nagovarja parcialno, s čimer smo padli v spiralo najrazličnejših zahtev ter s tem pod velik pritisk na javne finance. Že dolgo je jasno, da enotni plačni sistem v javnem sektorju potrebuje prenovo oziroma nadgradnjo, vlada pa bi morala ta izziv naslavljati celovito in z vidika zmožnosti naših javnih financ, pri čemer je seveda ključna vloga ministra za finance in nasploh sodelovanje ministrstev znotraj vlade. Ob tem je zagotovo nujen tudi premislek o tem, kako se tudi v javnem sektorju odmakniti od težnje k uravnilovki ter avtomatskih napredovanj in kako se čim bolj približati plačevanju po učinku in rezultatih dela, tako kot je praksa v gospodarstvu.
Nujno je, da se poleg javnofinančnega učinka pogleda tudi možnosti za bolj vitko državo, optimizacijo in digitalizacijo procesov, večjo in merljivo produktivnost, zmanjšanje birokratskih ovir ter administrativnih postopkov za prebivalstvo in podjetja in tako dalje.«
Ali težnje po dvigu dohodkov v javnem sektorju, ki se nakazujejo z vseh koncev, lahko vplivajo na konkurenčnost slovenskega gospodarstva?
»Slovenija se na mednarodni lestvici konkurenčnosti Inštituta za razvoj menedžmenta (IMD) uvršča na 38. mesto, kjer smo zaostali tudi za državami, kot so Estonija, Češka, Litva in Latvija. Čeprav gre za relativno zadovoljiv rezultat, nismo zmanjšali zaostanka za državami, s katerimi se primerjamo, prav tako smo pozabili na nekdanje ambicije, da bi se uvrstili med najboljših dvajset. Pred časom sem pisala o tem, kako so se leta 2005 pri takratnem predsedniku republike Janezu Drnovšku sestali predstavniki gospodarstva, akademske sfere in pristojnih državnih institucij na pogovorih o krepitvi konkurenčnosti Slovenije v EU. Izhajali so iz predpostavke, da želi Slovenija v EU uravnotežen razvoj s solidno kakovostjo življenja, socialnim ravnotežjem, široko sprejemljivo ravnijo socialne države, varovanjem okolja in ohranjanjem nacionalne identitete. Tako gospodarsko kot akademsko in politično sfero je namreč skrbelo, da Slovenija na lestvici konkurenčnosti drsi navzdol in da bo nujno treba obrniti trend, če želimo izboljševati družbeno blaginjo države in njenih prebivalcev.
Tak širok dialog potrebujemo tudi danes. Seveda ima stabilnost javnih financ še kako pomemben vpliv, pomembna pa je tudi širša slika v zvezi s tem, kakšno poslovno okolje imamo v Sloveniji in ali nam to omogoča razvoj panog ter podjetij z visoko dodano vrednostjo. Zato se moramo vprašati, od česa bomo imeli tako ljudje kot država na koncu več: od poplave birokracije, zapletene administracije in kompleksnega davčnega sistema, ki davijo ambiciozne posameznike in spodbujajo ribarjenje v kalnem, ali od vitke države s svobodno gospodarsko pobudo, ki bo ohranjala ljudi in kapital doma ter bo bistveno bolj privlačna tudi za tuje talente, ki jih v aktualnem obdobju pomanjkanja kadrov še kako potrebujemo.«
Kje so danes primerjalne prednosti slovenskega gospodarstva?
»Slovenija ohranja dobro izvozno konkurenčnost, kar je za nas zelo pomembno, saj izvoz naše države predstavlja več kot 80 odstotkov BDP, pri čemer pa moramo biti po priporočilih Umarja v prihodnje zelo pozorni na našo nadaljnjo stroškovno konkurenčnost. Po drugi strani imamo v podjetniškem sektorju dobre kazalnike likvidnosti, zadolženosti in donosnosti.
Imamo tudi visoko izobražen in kvaliteten kader, ki ga moramo obdržati doma, obenem pa zaradi negativne demografske slike poskrbeti tudi za privlačnost za tuje izobražene kadre, zato so nujno potrebni razbremenitev prejemkov, razvoj infrastrukture in vse tisto, kar potrebujemo, da bomo kot država atraktivni za odpiranje podjetij, zaposlovanje in investicije. Velika prednost Slovenije je tudi njena geostrateška pozicija. V času, ko se nabavne verige selijo nazaj na evropska tla, je to za nas priložnost, vendar moramo z reformami in zakonodajo najprej ustvariti dobro poslovno okolje, ki je agilno in fleksibilno.«
Kaj pa je ključno za konkurenčnost slovenskega gospodarstva v prihodnosti?
»Ključna je celovita davčna reforma s ciljem razbremenitve plač. Plače v Sloveniji so namreč med najbolj obremenjenimi na ravni EU in OECD. Slovenska podjetja, ki so zelo odprta, pa se za zaposlene borijo na globalnem trgu. Visoko usposobljene, produktivne razvojne kadre nam je vedno težje zadržati pri nas, obenem težko pridobimo izobražene kadre iz tujine. Zavedati se moramo dejstva, da brez talentov ne moremo ustvarjati višje dodane vrednosti, ki je temelj našega družbenega razvoja in blaginje. Predvsem pa je treba enkrat izvesti reformo in potem nehati nenehno popravljati in spreminjati stvari, saj smo na ta način nepredvidljivo okolje, v katerem je težko delati.«
Ali lahko, če gledamo na splošno, gospodarstvo oziroma večji del gospodarstva sledi dvigovanju plač, ki se nakazuje v javnem sektorju?
»Na trgu dela ob upokojevanju 'baby boom' generacije in mnogo manjšem prilivu mladih primanjkuje kadrov, ki jih gospodarstvo potrebuje, in ta situacija se odraža tudi na področju spremenjenih načinov vodenja. Zato v Združenju Manager že več let izobražujemo o tem, da mora biti sodoben menedžer trajnostni voditelj, ki pri svojem vodenju ne razmišlja le o okoljskih posledicah, temveč tudi o družbeni dimenziji: o pomenu dela z ljudmi, zadovoljstvu zaposlenih, timskem delu in seveda dostojnem plačilu. Če lahko citiram našega prejemnika priznanja za življenjsko delo na področju menedžmenta Bogomirja Straška, direktorja podjetja KLS iz Ljubnega: 'Osnovno pravilo je: če ljudje delajo v dobrem podjetju, morajo imeti tudi dobre plače. Če nimaš dobrih plač, ne moreš trditi, da vodiš dobro podjetje.' Seveda je vse skupaj odvisno od poslovnega okolja, v katerem delujemo. In tu bi bile davčne, birokratske ter administrativne razbremenitve še kako dobrodošle, saj nam vsem mora biti v interesu, da se dodana vrednost podjetij dviguje – in s tem posledično tudi plače.«