Tristotonski transformator, razlit kerozin in trki vlakov
V Zidanem Mostu se je letos zgodila edina železniška nesreča pri prevozu izrednih pošiljk pri nas – Najhujša železniška nesreča v Sloveniji se je zgodila leta 1984 v Divači
V Zidanem Mostu se je pretekli teden začela ena najzahtevnejših sanacij železniških nesreč pri nas. Po dveh tednih, ko se je na tamkajšnji železniški postaji z vagona prevrnila transformatorska postaja, ki še vedno leži prevrnjena na postaji, so začeli delavci s pomočjo dveh tovornih dvigal odstranjevati dele vagona, na katerih je bila naložena. Dvig tovora bo potekal v dveh fazah: prva bo zajemala dvig vagona in se bo izvedla z manjšim dvigalom, druga pa se bo, odvisno od vremena, predvidoma izvedla ta konec tedna, ko bo potekal dvig 300 ton težkega transformatorja z večjim, kar tisoč ton težkim dvigalom, ki ga bodo pripeljali iz Avstrije.
Izredna pošiljka – izredna nesreča
Pri prevozu izrednega tovora s posebnim vlakom je namreč prišlo do padca generatorja z vagona, v dogodku pa se je huje poškodoval državljan Češke, ki je bil v posebni kabini za vagonom, ki se je prevrnil. Ko se je vagon prevrnil, je kabino odtrgalo in jo odneslo na nabrežje reke Save. Preiskava o tem, kaj natančno se je zgodilo in kaj je bil vzrok za nesrečo, še vedno traja. Prevoz izrednega tovora je izvajal tuji izvajalec, to pa je tudi edina tovrstna nesreča pri nas, saj nesreč pri prevozu izrednih pošiljk oziroma tovorov do sedaj še ni bilo. Sanacija nesreče je zahtevna, zagotovo ena večjih pri nas. Najprej so morali delavci sploh postaviti plato za dvigala, kar je vključevalo umik lokomotive in utrditev platoja, odstraniti je bilo treba vozni vod nad tirom 3 postaje Zidani Most in urediti začasno odstranitev daljnovoda. »Mi smo le pripravili platformo, da se lahko dvigalo postavi, vse drugo bo uredil avstrijski logist,« so povedali na Slovenskih železnicah. Tisočtonsko dvigalo za dvig transformatorja bodo v Slovenijo pripeljali s 25 izrednimi prevozi, sestavljali pa naj bi ga dva dni. Ko bo dvigalo sestavljeno, bo dvignilo transformator na plato, kjer bo stalo tudi dvigalo, nato pa se bo začelo še popravilo tirov. Po teh bo pripeljal posebej prirejen vlak, na katerega bodo dvignili tovor. Ocene o tem, koliko bo vse stalo, še ni, je pa škoda na železniški infrastrukturi ocenjena na 250 milijonov evrov, kar je po besedah Matjaža Kranjca, direktorja podjetja SŽ-Infrastruktura, le manjši del pričakovanih stroškov. »Verjamem, da bo na koncu zavarovalnica tista, ki bo poravnala škodo,« je dejal. Transformatorska postaja je sicer po neuradnih informacijah vredna okoli pet milijonov evrov.
Podrto drevo
Toda železniška nesreča v Zidanem Mostu ni bila edina ta mesec. Prejšnji teden se je na progi Metlika–Ljubljana v občini Novo mesto zaradi podrtega drevja iztiril potniški vlak, v nesreči pa je bilo lažje poškodovanih pet potnikov. Drevo je bilo zunaj progovnega pasu in je padlo na železniško progo, na vlaku pa je bilo sedem potnikov, strojevodja in dva sprevodnika. Kot so pojasnili na Slovenskih železnicah, redno odstranjujejo drevje na železniški progi Ljubljana–Metlika, ki se nagiba nad železniško progo. Tudi tokrat so progo očistili nekaj ur pred iztirjenjem, to je ob 18. uri, nesreča pa se je zgodila ob 21.25. »Treba je vedeti, da so bile tisti dan, to je 17. januarja, zelo zahtevne vremenske razmere, zato smo železniške proge pregledovali večkrat kot običajno,« je pojasnila Tea Šavor, predstavnica za odnose z javnostmi pri SŽ.
»Tudi sicer se odstranjevanje rastja na železniškem območju izvaja redno, predvsem v poletnem in jesenskem času. Dela obsegajo košnjo trave, odstranjevanje nizkega grmičevja ter drevja, nagnjenega proti železniški progi. Pri novih nasadih mora biti drevje od proge oddaljeno za svojo višino, podaljšano za tri metre, upoštevajoč višino v odrasli dobi. Pri obstoječih nasadih upravljalec javne železniške infrastrukture obravnava vsak primer posebej, glede na vrsto drevesa in razmere na zemljišču, primernost razdalje med drevesom in železniško progo. V vsakem primeru skrbi, da krošnja oziroma veje ne segajo bližje kot tri metre od osi najbližjega tira oziroma električnega napajalnega voda,« je še razložila Šavorjeva.
Hrastovlje, Jesenice in Divača
Železniške nesreče, kakršno je iztirjenje vlaka, se v Sloveniji ne zgodijo prav pogosto. Še najpogostejše so nesreče, ko vlak zaradi različnih razlogov povozi človeka. Toda največja nesreča v zadnjih desetih letih se je zgodila na postaji Hrastovlje, in sicer 25. junija 2019, ko se je iztiril mednarodni tovorni vlak v smeri Koper–Divača. V nesreči ljudje niso bili poškodovani, je pa prišlo do razlitja letalske tekočine – kerozina, kar je predstavljalo neposredno nevarnost tamkajšnjemu okolju. V nesreči, ki se je zgodila ob pročelju predora, se je iztirilo šest vagonov oziroma cistern, v predor pa je steklo 7611 litrov vnetljive tekočine. Vzrok za nesrečo je bila vožnja po zlomljeni ostrici kretnice. Koprski kriminalisti so pozneje ovadili štiri osebe, odgovorne za nadzorstvo in vzdrževanje železniške infrastrukture ter vodenje železniškega prometa, ki niso izpolnjevali svojih dolžnosti. Nastala je velika materialna škoda, več kot 2,9 milijona evrov, v nevarnost pa so odgovorni spravili tudi življenje in zdravje ljudi ter povzročili tveganje za nastanek okoljske škode.
Tudi na jeseniški železniški postaji je avgusta 2011 prišlo do trka tovornega in potniškega vlaka, v katerem se je poškodovalo 34 ljudi, devet med njimi huje. Med trkom se je del potniškega vlaka iztiril, kot tudi lokomotivi in vagon tovornega vlaka. Do nesreče je prišlo, ko je hotel potniški vlak, namenjen v Novo Gorico, speljati z železniške postaje, v tistem trenutku pa je nasproti pripeljal tovorni vlak iz Ljubljane, naložen z železovo rudo. Kot so takrat poročali potniki, je strojevodja, ko je opazil, da bosta vlaka trčila, odprl vrata svoje kabine in skočil v potniški prostor. Pozneje je komisija Slovenskih železnic ugotovila, da je nesrečo povzročil strojevodja potniškega vlaka, ki je s postaje speljal brez dovoljenja, torej prezgodaj in kljub rdeči signalni luči. Težavo pri preiskavi je sicer povzročalo dejstvo, da naprave, ki beležijo dogajanje na postaji, med nesrečo niso delovale pravilno.
Toda najhujša železniška nesreča v Sloveniji se je zgodila 14. julija 1984 na območju železniške postaje Divača. Tudi v tej nesreči sta bila udeležena potniški in tovorni vlak. V sobotnem jutru, ura je bila 6.10, je strojevodja tovornega vlaka pred postajo v Divači prevozil dva opozorilna signala, da je proga zaprta. Z veliko hitrostjo je trčil v zadnje vagone potniškega vlaka 602, ki je vozil na relaciji Beograd–Pulj in na tretjem tiru čakal znak za odhod. Potniški vlak je res imel eno uro zamude, kar je bilo zanj očitno usodno. V trčenju je umrlo kar 31 ljudi, 34 pa jih je bilo ranjenih. Večina žrtev je bila iz zadnjega vagona, ki je bil skoraj popolnoma uničen. Večina potnikov je bila iz Srbije, namenjeni pa so bili na morje. Na sojenju je bil strojevodja tovornega vlaka spoznan za nedolžnega. Že v Postojni je menda pričakoval zamenjavo, saj je bil zaradi več kot 14-urnega nepretrganega dela utrujen in zaspan. Kot je ugotovila preiskava, pa je k nesreči največ prispevala odsotnost varnostnih naprav na tem delu železniške proge.
Dne 14. julija 1984 je strojevodja tovornega vlaka pred postajo v Divači prevozil dva opozorilna signala, da je proga zaprta. Z veliko hitrostjo je trčil v zadnje vagone potniškega vlaka 602, ki je vozil na relaciji Beograd–Pulj in na tretjem tiru čakal znak za odhod. V trčenju je umrlo kar 31 ljudi, 34 pa jih je bilo ranjenih.