Kaj so nas učili v šoli, pa ne drži več
Krištof Kolumb ni prvi odkril Amerike – Magellan ni prvi objadral sveta – Agregatna stanja niso samo tri – Noj ne zarije glave v pesek zaradi strahu
Zgodovina se spreminja, nova odkritja, boljša tehnologija in nova spoznanja pa včasih ovržejo tudi podatke in zgodovinska dejstva, ki so se globoko ukoreninili in obveljali za sveto resnico. O njih so pisali učbeniki, učiteljice in učitelji so o njih poučevali, potem pa so kar naenkrat pristali v košu zgodovine. Nekaj dejstev, o katerih smo se učili v šoli, pa ne držijo več, so zbrali knjižničarji Goriške knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica. Začnimo v pradavnini. V šoli smo se učili, da je pračlovek živel v jamah, kar pa se je z novimi arheološkimi odkritji izkazalo za vsaj deloma neresnično. Pračlovek je namreč živel v preprostih bivališčih iz vej in kož, v jame pa se je zatekal samo pred neurji in drugimi nevarnostmi. Marsikateri učbenik je krivico naredil tudi neandertalcu, ko ga je opisoval kot primitivnega in divjega človeka. Najnovejši dokazi namreč kažejo, da so bili neandertalci zelo inteligentni, sočutni, spretni in da so skrbeli za svoje ostarele in bolne svojce. Prav tako ne velja več, da so v kameni dobi na lov odhajali samo moški, tudi ženske so plenile predvsem manjše živali.
Eno od napačnih učbeniških dejstev sega v čas ledene dobe: obveljalo je prepričanje, da sta v tistem času celotno površje prekrivala sneg in led. To ne bo držalo, podnebne razmere so se v različnih predelih sveta močno razlikovale. Sneg in led sta res prekrivala oba tečaja in severno Evropo oziroma približno tretjino kopnega, medtem ko v srednji in južni Evropi ter nekaterih predelih Amerike ni bilo ne snega ne ledu.
Vikingi niso imeli rogov
Podatek, da so osvajalci in pomorščaki Vikingi nosili čelado z rogovi, še danes zasledimo marsikje, najpogosteje v risankah in filmih. Resnica ima veliko manj divjo podobo, Vikingi so namreč nosili povsem preprosto, kapi podobno pokrivalo. Njihovo podobo z rogovi je leta 1973 najbolj množično zakrivil ameriški avtor stripov Dik Browne. Z Vikingi je povezana še ena velika svetovna zmota, ki jo bo težko kadar koli izkoreniniti. Na vprašanje, kdo je prvi odkril Ameriko, nas bo velika večina odgovorila, da je to leta 1492 uspelo Krištofu Kolumbu. Napačno. Že skoraj 500 let pred Kolumbom je na obalah Amerike, najverjetneje Kanade, dokazano pristal Viking Leif Eriksson, pred njim pa najbrž tudi že drzni pomorščaki iz Egipta ali rimskega imperija. Kolumb je torej le sledil že dobro utečenim potem. Res pa je, da je Kolumbovo odkritje veliko bolj odmevalo in prineslo povsem nov kulturni in gospodarski razvoj sveta.
Še ena zmota je povezana s pomorščakom Ferdinandom Magellanom, ki naj bi v začetku 16. stoletja prvi objadral svet. Tako je pisalo v številnih učbenikih. Resnica je drugačna. Magellan ni nikoli objadral sveta, saj je umrl na Filipinih, ko je poskušal nasilno zavzeti otok. Prvi, ki je objadral svet, je bil tako kapitan Juan Elcano, ki je po Magellanovi smrti prevzel povelje ladje in s peščico izmuče
nih mornarjev prispel nazaj v pristanišče na jugu Španije ter dokazal, da je Zemlja okrogla.
Čarovnic niso prav pogosto sežigali
Napačno dejstvo, ki se je zakoreninilo tudi med vsakdanjimi pogovori, je tudi to, da so v srednjem veku čarovnice sežigali na grmadah. A veliko bolj množično kot v starem veku so čarovnice sežigali v novem veku in jim pogosteje kot ognjeno smrt privoščili obešanje oziroma smrt z utopitvijo. Odkritje elektrike se pogosto pripisuje Benjaminu Franklinu. Odkril naj bi jo, ko je vanj udarila strela. Če bi vanj udarila strela, bi ga najverjetneje ubila, poleg tega pa tudi ni bil prvi, ki je dokazal povezavo med strelo in elektriko. To je pred njim uspelo že Francozu Thomas-Françoisu Dalibardu. Zgodovina je nekaj krivice naredila tudi Napoleonu Bonapartu. V javnosti je obveljalo, da je bil nizke rasti, čeprav je bil visok okrog 170 centimetrov in je bila to v njegovem obdobju povsem povprečna višina za moškega. K mitu o njegovi nizki postavi so najbrž prispevali njegov vzdevek Le Petit Caporal (nižji desetnik) ter več angleških karikaturistov, ki so ga s svojimi satiričnimi ilustracijami poskušali nekoliko osmešiti. S Francozi je povezana tudi zmota glede giljotine. Obveljalo je, da so jo prvi izdelali v Franciji, a ne bo držalo, že prej so jo v srednjem veku uporabljali na ozemlju Nemčije. Res pa so jo poimenovali po francoskem zdravniku Josephu I. Guillotinu, ki je bil pobudnik za njen razvoj – ne zaradi kaznovanja, temveč zaradi bolj humanega in prijaznega načina usmrtitve.
Darwin ni edini teoretik evolucije
Ustavimo se še pri Darwinu, ki mu pripisujemo odkritje evolucije. V tistem obdobju se s to tematiko ni ukvarjal edini, mnogi njegovi sodobniki so
ravno tako raziskovali razvoj živih bitij. Tako pri pouku biologije večkrat ostane spregledan Alfred Wallace, ki je skupaj z Darwinom soodkril, kako se svet razvija s pomočjo naravne selekcije.
Titanik. Največja ladja takratnega časa! No ja, mogoče najbolj neslavno slavna, ne pa edina tako velika. Podjetje White Star Line je namreč sočasno s Titanikom zgradilo še eno, enako dolgo ladjo Olympics, nekaj tednov po potopu Titanika pa je v vode zaplula ladja Imperator, ki je bila še tri metre daljša od najslavnejše ladje vseh časov.
Zagotovo še vedno znate našteti tri agregatna stanja. Tekoče, trdno in plinasto. Če bi danes hodili v šolo, bi se učili, da niso več edina. Poznamo namreč še bose-einsteinov konden
zat (makroskopsko kvantno stanje) in plazmatsko agregatno stanje, to so denimo molekule plina, ko ionizirajo. V to agregatno stanje bi lahko uvrstili strelo.
Nekaj zmede – in zagotovo ne zadnjo – so nova znanstvena odkritja prinesla na področju astronomije. Pluton namreč ni (več) deveti planet našega osončja. Ker se definicije nebesnih teles kar naprej spreminjajo, se je leta 2006 spremenil tudi status planeta Pluton, postal je pritlikav planet in izpadel s seznama uradnih planetov našega osončja.
Kaj pa tista, da noj skrije glavo v pesek, ko ga je strah? Noji nikoli ne skrivajo glave v pesek, saj bi se tako zadušili, v pesek izkopljejo zgolj jamo, kamor izležejo jajca. Nadzirajo jih tako, da večkrat na dan pogledajo v jamo, in
takrat je zares videti, kot bi skrili glavo v pesek. A ne zaradi strahu, temveč iz materinske ljubezni do svojega potomstva. Včasih pa se zgodi, da bi zaradi napačnega razumevanja sveta in napačnih podatkov glavo v pesek najraje zakopal tudi kakšen znanstvenik ali učiteljica, ki je generacije otrok zalagala z napačnimi podatki.