Juhuhu, počitnice so spet tu!
Narava bo očitno poskrbela, da bomo lahko med prihajajočimi zimskimi počitnicami smučali tudi doma – Prosti dnevi so odlična priložnost za obisk muzejev, knjižnic in babic ter dedkov
Zimske šolske počitnice letos prihajajo prej kot običajno; prihodnji teden se začenjajo za otroke z vzhodnega dela države, teden kasneje še za Primorce, Gorenjce, Notranjce in učence ter dijake iz osrednje Slovenije in Zasavja. Tisti, ki imate namazane smuči, verjetno že veste, kje jih boste preživeli. Narava je vendarle poskrbela, da bodo smučišča zasnežena in se bo bela idila bleščala tudi z okoliških dreves. Na vseh večjih smučiščih med počitnicami pripravljajo animacijo za otroke, na smučiščih čakajo okrepljene ekipe učiteljev smučanja. Če bodo vremenske razmere le dopuščale, pa bodo vlečnico pognali tudi na marsikaterem manjšem smučišču. Takšna so na Lokvah nad Novo Gorico, pa v Logu pod Mangartom, Črnem Vrhu nad Idrijo, na Španovem vrhu, v Sodražici, Ribnici na Pohorju, Rajski dolini pri Hrastniku, Rimskem vrelcu v Kotljah in še marsikje, kjer vztrajni domačini in entuziasti kljub vsem zahtevam in vedno strožjim žičničarskim predpisom še poskrbijo za veselje na hribu za domačo vasjo.
Manjša smučišča so valilnica smučarjev
»Če ne bi bilo smučišča na Lokvah, tudi sam najbrž ne bi smučal, ravno tako ne moja hči Ana,« je Marko Bucik, oče uspešne slovenske smučarke Ane Bucik, poudaril pomen manjših smučišč, na katerih se otroci naučijo prvih smučarskih zavojev. Tudi Dušan Kovačič, novi lastnik smučarskega centra Španov vrh, meni podobno. »Mala smučišča so za družine s smučarskimi začetniki najbolj pristna, so veliko bolj pregledna kot velika in zato tudi varnejša,« je prepričan. V ponedeljek jim je nasulo pol metra novega snega, dovolj, da počitniška smuka ni ogrožena. »Razmere so fenomenalne, zaradi zadovoljstva naših smučarjev minuli konec tedna pa smo se odločili, da bo smučišče obratovalo oba tedna počitnic. S tem ne bo zaslužka, bodo pa družine lahko v naravi in tukaj se bodo valili novi rodovi smučarjev,« je Kovačič povabil na dva kilometra snežnih prog pod Golico. Manjša smučišča vam tudi ne bodo (pre)globoko posegla v družinski proračun. Celodnevna vozovnica na Španovem vrhu in Ribniškem Pohorju denimo stane 25 evrov, na smučišču Ski Bor v Črnem Vrhu nad Idrijo pa vsega 14 evrov.
Čeprav smučanje ni poceni in se draginja močno zajeda tudi v prostočasne dejavnosti, v Smučarski šoli Ilke Štuhec nimajo težav s smučarskim podmladkom. Zimske počitnice bodo preživeli na Arehu na Pohorju. »Letos opažamo večje povpraševanje po vpisu v čisto vse programe. Vsa razpoložljiva mesta imamo večinoma vedno zasedena; človek bi glede na dve koronski leti in letošnjo doslej zeleno zimo res pričakoval, da bo zanimanja za smučanje manj, a naše izkušnje kažejo drugače,« nam pove Dora Skorobrijin, učiteljica smučanja in sestra smučarke Ilke Štuhec, ki se je minuli konec tedna vrnila med najboljše. Zanima nas, koliko k navdušenju nad smučanjem prispevajo uspehi naših smučark. Sogovornica pravi, da je treba ločiti vrhunski in rekreativni šport, gre namreč za dva popolnoma ločena svetova, res pa ima ob uspehih domačih smučarjev mogoče kakšen otrok več željo, da tudi on stopi na smuči.
Kako so se otroci nekoč učili in igrali
Kaj pa če ne smučate? Proste dni lahko izkoristite za obisk kakšnega muzeja, denimo Alpskega smučarskega
muzeja Elan, ki deluje v sklopu tovarne v Begunjah. Tam izveste, kako so leta 1945 začeli izdelovati smuči, ki so postale nacionalni ponos Slovencev. Z elankami je vso svojo kariero smučal najboljši smučar vseh časov, Šved Ingemar Stenmark, in zmagal na neverjetnih 86 tekmah svetovnega pokala.
Zanimiv je tudi ogled Slovenskega šolskega muzeja, ki bo letos praznoval častitljivih 125 let obstoja. Vas zanima, kako so bile videti učilnice, ko sta šolo obiskovala vaša pradedek in prababica, kakšna so bila tedaj berila in ali so uporabljali delovne zvezke? Če se vas zbere dovolj, za vas pripravijo celo učno uro, med kate
ro boste pod strogim očesom gospodične učiteljice ali gospoda učenika podoživeli šolo iz različnih zgodovinskih obdobij.
Kako so se včasih otroci igrali, pa lahko odkrivate v Hermanovem brlogu v Celju. Otroški muzej Hermanov brlog deluje od leta 1995 in je edini otroški muzej v Sloveniji. S svojim pestrim programom, ki črpa vsebine iz zakladnic svetovne in slovenske dediščine, razveseljuje otroke do 12. leta starosti in vse tiste, ki ostajajo otroci v srcu. Med počitnicami bodo pripravili več delavnic, vedno pa si lahko na njihovi stalni razstavi Brlog igrač ogledate okrog 400 igrač iz različnih časovnih obdobij.
Za pustolovce
Za tiste bolj pustolovske in raziskovalne narave bo pravšnji ogled bunkerja Škrilj na Kočevskem. Zgrajen je bil v času hladne vojne 72 metrov pod površjem. Okrog 600 metrov hodnikov povezuje šest podzemnih sob z lastnim vodnim zajetjem in dvema generatorjema za proizvodnjo električne energije. Če bi prišlo do atomskega udara, bi v njem brez zunanje pomoči lahko preživeli tudi do 100 dni.
Gozd okoli vasi Škrilj še vedno ostaja zaprto vojaško območje, bunker Škrilj pa je dolgo veljal za eno najbolj varovanih slovenskih skrivnosti, a od leta 2017 se je po podzemnih hodnikih vendarle mogoče sprehoditi z vodnikom. Za ogled se je treba prej napovedati.
Ste še vedno za kaj tajnega? Potem bi vas zagotovo navdušili tajni prostori hotela Jama v Postojni. Po prenovi hotela leta 2016 so tik pred vhodom v Postojnsko jamo ena vrata ostala nedotaknjena. Razlog? Ključev masivnih belih železnih vrat bojda ni imel nihče. V uradnem načrtu hotela za njimi ne bi smelo biti ničesar, a žaga za železo, s katero so prežagali ključavnico, je nato odprla vrata v neke druge čase, v čas nekdanjega režima. Tajni prostori s skrivnim jaškom za pobeg, v katerih je bilo mogoče prisluškovati gostom hotela in celotni Postojni, so predstavljali vzporedni svet, ki uradno ni obstajal. Danes je v prostore, ki so skriti in nedotaknjeni čakali 28 let, spet mogoče vstopiti. Čakajo vas z opremo in s pohištvom tistega časa in tudi prah, ki se je nabiral na njih, je še iz časa, ko je vrata zaklenil zadnji prisluškovalec.
Počitnice v živalskem vrtu
Zanimive delavnice pripravljajo v splošnih knjižnicah, zimske počitnice bo mogoče preživeti v živalskem vrtu. Med varstvom bodo otroci spoznavali, kako se živali prilagodijo na nižje temperature, lahko bodo potipali njihov kožušček, ugotavljali, katere živali zimo prespijo, katere jo predremljejo, katere otrpnejo ali se zaradi strahu pred mrazom celo odselijo. Slovenska obala med zimskimi počitnicami ni prva izbira družin. Če že, si tukaj privoščijo nekaj dni oddiha in ne celega tedna počitnic, nekaj hotelov je v tem času celo zaprtih. Zimske počitnice tudi še niso pravi kazalnik, kaj lahko tamkajšnji turistič
ni delavci pričakujejo od poletne sezone. Prve bolj zanesljive napovedi bo dal obisk aprila. Kljub temu pa so tisti hoteli, ki so odprti in v teh dneh ponujajo različne pakete za družine, dobro zasedeni, gostje pa so predvsem Slovenci. Družinam večinoma ponujajo bogat animacijski program in popuste za bivanje otrok.
Še vedno pa čisto nič ne zgrešite, če se med počitnicami odpravite k babici in dedku. Povedala vam bosta, kako sta smučala na starih elankah, s kakšnimi igračami so se včasih igrali otroci, kako jih je učitelj poslal v kot, če so motili pouk ... mogoče za vas hranijo tudi kakšno tajno zgodbo. Sicer pa še vedno lahko skupaj spečete piškote, skuhate kakšno značilno jed iz njihovega otroštva, prebirate fižol ali trete orehe.
Ponudba dejavnosti med zimskimi počitnicami je pestra, nič pa ne boste zgrešili, če se v prostih dneh odpravite k babici in dedku. Povedala vam bosta, kako sta smučala na starih elankah, s kakšnimi igračami sta se igrala ..., mogoče za vas hranita tudi kakšno tajno zgodbo.