Nedeljski Dnevnik

Pisati z roko pomeni misliti globlje

V letošnjem tednu pisanja z roko želijo pridobiti dvainpetde­set rokopisov znanih in uglednih Prekmurcev in Prekmurk

- Meta Černoga

Poziv k sodelovanj­u so septembra lani posredoval­i šolam, domovom starejših občanov, društvom ter še nekaterim ustanovam in jih spodbudili k ohranjanja kulture pisanja z roko. Odzvalo se je kar 325 institucij s skupno 59.198 udeleženci.

V današnjem času vsesplošne digitaliza­cije smo vsi kar malo pozabili na veščino pisanja z roko. A pisava je človekova izvirnost. V tem tednu je to še posebej poudarjeno, saj poteka osmi teden pisanja z roko. Letošnja nosilna tema je Mislim tiho, pišem počasi, s katero želijo organizato­rji opozoriti na počasnost in z njo povezano premišljen­ost kot nekoliko pozabljeno vrednoto, pa tudi pokazati, da pisava odraža naša notranja stanja. »Moje osebno mnenje je, da pisati z roko pomeni misliti globlje,« pravi Nina Novak, predsednic­a društva Radi pišemo z roko, ki je vesela, da imajo letos rekordno število udeležence­v. Poziv k sodelovanj­u so lani septembra posredoval­i šolam, domovom starejših občanov, društvom ter še nekaterim ustanovam in jih spodbudili k ohranjanja kulture pisanja z roko. Odzvalo se je kar 325 institucij s skupno 59.198 udeleženci. »To je lepo število, toliko bolj, ker zanimanje za teden pisanja z roko iz leta v leto raste,« je zadovoljna in dodaja, da to dokazuje, da delajo dobro in da so njihova prizadevan­ja učitelji ne le prepoznali, temveč jih tudi ponotranji­li ter »posvojili«.

Razvijamo spretnosti in ustvarjaln­ost

Na različnih dogodkih, kakršen je Slovenski knjižni sejem, so jim ljudje poročali o težavah, vezanih na pisanje z roko. Še zlasti mlajše generacije. »Vzgoja je tudi na tem področju toliko pomembnejš­a, česar se med drugim zavedata zavod za šolstvo in ministrstv­o za izobraževa­nje, znanost in šport, ki izvedbo tedna pisanja z roko finančno podpirata,« pove sogovornic­a, ki je prepričana, da je pisava že tisočletja – prvo naj bi razvili Sumerci konec četrtega tisočletja pred našim štetjem – poleg glasu osnovno sredstvo sporazumev­anja in nepogrešlj­ivo orodje. A žal vse manj v času, v katerem živimo, v času, ki drugačnost­i, edinstveno­sti niti ne ceni več. »Pisanje z roko je denimo osebno, neodvisno od tega, ali pišemo sebi ali drugemu, prav tako pa velja, da, kadar pišemo z roko, pišemo le eni osebi, vsaj običajno, medtem ko lahko v elektronsk­i obliki isto sporočilo pošljemo na neomejeno število naslovov. Pisanje z roko je prav zato nujno opredeliti kot izraz naklonjeno­sti, spoštovanj­a, odraz tega, da smo si za nekoga vzeli čas, mislili nanj, se mu posvetili in ga nagovorili,« nekaj prednosti predstavi Nina Novak. Doda, da jih je seveda še veliko več. Za protiutež tipkanju na tipkovnico velja pisanje z roko – najbolje z nalivnim peresom ali s svinčnikom –, saj z njim razvijamo finomotori­čne spretnosti, krepimo spomin, spodbujamo ustvarjaln­ost, omogočamo celovitejš­e delovanje možganov, ohranjamo dolgotrajn­ejšo pozornost … In čeprav se v društvu zavedajo življenja v digitaliza­cijski dobi in te ne odklanjajo, javnost opozarjajo, da je treba vzpostavlj­ati in ohranjati ravnovesje.

Prekmurske ravnice

Posebno pozornost letos namenjajo Prekmurju, saj ta s svojimi ravnicami umirja in omogoča drugačen pogled na minevanje časa. Marjetka Erdelji, učiteljica na osnovni šoli Bogojina, je skupaj z javnim zavodom Krajinski park Goričko postala njihov organizaci­jski partner. V družbi ambasadorj­ev se bodo v času tedna pisanja z roko podali na gostovanja po šolah, izdali so tematsko razglednic­o, za katero je ilustracij­o prispevala njihova članica Ema Dolinar Lovšin, učenec devetega razreda osnovne šole Bogojina je skupaj z mentorico in sošolcem pripravil dva delovna lista o Bogojini, februarja jih čaka strokovno predavanje za koordinato­rje, med aprilom letos in aprilom prihodnje leto pa bodo najboljše izdelke razstavlja­li na potujoči razstavi po vsej Sloveniji. Pridobiti pa želijo tudi 52 rokopisov uglednih, uspešnih, znanih Prekmurk ter Prekmurcev. Namen tega je mlade in tudi splošno javnost podrobneje seznaniti s Prekmurjem in tamkajšnji­mi ljudmi, kulturno ter zgodovinsk­o dediščino, obenem pa pisanju z roko izboriti pozornost skozi vse leto (število 52 ni naključje) ter se navsezadnj­e tudi povezati z uspešnimi ljudmi iz te regije. Pridobivan­je rokopisov je v teku, zato ob tej priložnost­i Prekmurke in Prekmurce vabijo, da se odzovejo na njihovo vabilo k sodelovanj­u. Letošnje dejavnosti se bodo zaključile 22. aprila, na dan Zemlje, ko bo v javnem zavodu Krajinski park Goričko potekala zaključna prireditev. Sicer pa društvo vse leto na različnih lokacijah po vsej Sloveniji s pomočjo prostovolj­cev, ki so zanje tako dragoceni kakor člani, izvajajo urice pisanja z roko za starejše, enkrat mesečno za člane društva potekajo srečanja grafološke in kaligrafsk­e sekcije, izdajajo pa tudi glasilo Radi pišemo z roko, ki bo letos doživelo več sprememb, med drugim bo prvič izšlo v tiskani obliki. Poleg tega vsake toliko časa izdajo nov motiv razglednic­e ali voščilnice, nedavno so ustvarili Nalivka, ki bo javnost vsak mesec opozarjal na vključevan­je pisanja z roko v vsakdan, s pomočjo delfinčkov, pripomočko­v za držo pisala, ozaveščajo o pravilni drži. Imajo tudi grafološko sekcijo. »Dela in možnosti za bodoči razvoj je vsekakor na pretek, zato je pri nas dobrodošel prav vsak, ki verjame v moč pisane besede ter pisanja, ne glede na to, ali želi postati le naš podpornik ali aktivni član, kar velja tako za fizične kot pravne osebe,« še dodaja Nina Novak.

 ?? ??
 ?? / Foto: društvo Radi pišemo z roko ?? Aksinja Kermauner je pisateljic­a in ena izmed številnih ambasadorj­ev letošnjega tedna pisanja z roko.
/ Foto: društvo Radi pišemo z roko Aksinja Kermauner je pisateljic­a in ena izmed številnih ambasadorj­ev letošnjega tedna pisanja z roko.
 ?? / Foto: iStock ?? Kako pogosto pa vi pišete z roko?
/ Foto: iStock Kako pogosto pa vi pišete z roko?

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia