Pisati z roko pomeni misliti globlje
V letošnjem tednu pisanja z roko želijo pridobiti dvainpetdeset rokopisov znanih in uglednih Prekmurcev in Prekmurk
Poziv k sodelovanju so septembra lani posredovali šolam, domovom starejših občanov, društvom ter še nekaterim ustanovam in jih spodbudili k ohranjanja kulture pisanja z roko. Odzvalo se je kar 325 institucij s skupno 59.198 udeleženci.
V današnjem času vsesplošne digitalizacije smo vsi kar malo pozabili na veščino pisanja z roko. A pisava je človekova izvirnost. V tem tednu je to še posebej poudarjeno, saj poteka osmi teden pisanja z roko. Letošnja nosilna tema je Mislim tiho, pišem počasi, s katero želijo organizatorji opozoriti na počasnost in z njo povezano premišljenost kot nekoliko pozabljeno vrednoto, pa tudi pokazati, da pisava odraža naša notranja stanja. »Moje osebno mnenje je, da pisati z roko pomeni misliti globlje,« pravi Nina Novak, predsednica društva Radi pišemo z roko, ki je vesela, da imajo letos rekordno število udeležencev. Poziv k sodelovanju so lani septembra posredovali šolam, domovom starejših občanov, društvom ter še nekaterim ustanovam in jih spodbudili k ohranjanja kulture pisanja z roko. Odzvalo se je kar 325 institucij s skupno 59.198 udeleženci. »To je lepo število, toliko bolj, ker zanimanje za teden pisanja z roko iz leta v leto raste,« je zadovoljna in dodaja, da to dokazuje, da delajo dobro in da so njihova prizadevanja učitelji ne le prepoznali, temveč jih tudi ponotranjili ter »posvojili«.
Razvijamo spretnosti in ustvarjalnost
Na različnih dogodkih, kakršen je Slovenski knjižni sejem, so jim ljudje poročali o težavah, vezanih na pisanje z roko. Še zlasti mlajše generacije. »Vzgoja je tudi na tem področju toliko pomembnejša, česar se med drugim zavedata zavod za šolstvo in ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ki izvedbo tedna pisanja z roko finančno podpirata,« pove sogovornica, ki je prepričana, da je pisava že tisočletja – prvo naj bi razvili Sumerci konec četrtega tisočletja pred našim štetjem – poleg glasu osnovno sredstvo sporazumevanja in nepogrešljivo orodje. A žal vse manj v času, v katerem živimo, v času, ki drugačnosti, edinstvenosti niti ne ceni več. »Pisanje z roko je denimo osebno, neodvisno od tega, ali pišemo sebi ali drugemu, prav tako pa velja, da, kadar pišemo z roko, pišemo le eni osebi, vsaj običajno, medtem ko lahko v elektronski obliki isto sporočilo pošljemo na neomejeno število naslovov. Pisanje z roko je prav zato nujno opredeliti kot izraz naklonjenosti, spoštovanja, odraz tega, da smo si za nekoga vzeli čas, mislili nanj, se mu posvetili in ga nagovorili,« nekaj prednosti predstavi Nina Novak. Doda, da jih je seveda še veliko več. Za protiutež tipkanju na tipkovnico velja pisanje z roko – najbolje z nalivnim peresom ali s svinčnikom –, saj z njim razvijamo finomotorične spretnosti, krepimo spomin, spodbujamo ustvarjalnost, omogočamo celovitejše delovanje možganov, ohranjamo dolgotrajnejšo pozornost … In čeprav se v društvu zavedajo življenja v digitalizacijski dobi in te ne odklanjajo, javnost opozarjajo, da je treba vzpostavljati in ohranjati ravnovesje.
Prekmurske ravnice
Posebno pozornost letos namenjajo Prekmurju, saj ta s svojimi ravnicami umirja in omogoča drugačen pogled na minevanje časa. Marjetka Erdelji, učiteljica na osnovni šoli Bogojina, je skupaj z javnim zavodom Krajinski park Goričko postala njihov organizacijski partner. V družbi ambasadorjev se bodo v času tedna pisanja z roko podali na gostovanja po šolah, izdali so tematsko razglednico, za katero je ilustracijo prispevala njihova članica Ema Dolinar Lovšin, učenec devetega razreda osnovne šole Bogojina je skupaj z mentorico in sošolcem pripravil dva delovna lista o Bogojini, februarja jih čaka strokovno predavanje za koordinatorje, med aprilom letos in aprilom prihodnje leto pa bodo najboljše izdelke razstavljali na potujoči razstavi po vsej Sloveniji. Pridobiti pa želijo tudi 52 rokopisov uglednih, uspešnih, znanih Prekmurk ter Prekmurcev. Namen tega je mlade in tudi splošno javnost podrobneje seznaniti s Prekmurjem in tamkajšnjimi ljudmi, kulturno ter zgodovinsko dediščino, obenem pa pisanju z roko izboriti pozornost skozi vse leto (število 52 ni naključje) ter se navsezadnje tudi povezati z uspešnimi ljudmi iz te regije. Pridobivanje rokopisov je v teku, zato ob tej priložnosti Prekmurke in Prekmurce vabijo, da se odzovejo na njihovo vabilo k sodelovanju. Letošnje dejavnosti se bodo zaključile 22. aprila, na dan Zemlje, ko bo v javnem zavodu Krajinski park Goričko potekala zaključna prireditev. Sicer pa društvo vse leto na različnih lokacijah po vsej Sloveniji s pomočjo prostovoljcev, ki so zanje tako dragoceni kakor člani, izvajajo urice pisanja z roko za starejše, enkrat mesečno za člane društva potekajo srečanja grafološke in kaligrafske sekcije, izdajajo pa tudi glasilo Radi pišemo z roko, ki bo letos doživelo več sprememb, med drugim bo prvič izšlo v tiskani obliki. Poleg tega vsake toliko časa izdajo nov motiv razglednice ali voščilnice, nedavno so ustvarili Nalivka, ki bo javnost vsak mesec opozarjal na vključevanje pisanja z roko v vsakdan, s pomočjo delfinčkov, pripomočkov za držo pisala, ozaveščajo o pravilni drži. Imajo tudi grafološko sekcijo. »Dela in možnosti za bodoči razvoj je vsekakor na pretek, zato je pri nas dobrodošel prav vsak, ki verjame v moč pisane besede ter pisanja, ne glede na to, ali želi postati le naš podpornik ali aktivni član, kar velja tako za fizične kot pravne osebe,« še dodaja Nina Novak.