V Jernejev kanal je posijalo sonce
Desetletja zanemarjenemu parkirišču odsluženih bark in prizorišču nočnih zabav se obetajo boljši časi – Gradijo nov mostovž in pomole
Potopljene barke, iz njih iztekajoče olje, smeti, bučne nočne zabave in še marsikaj, kar na zavarovano območje in v krajinski park ne sodi, se iz Jernejevega kanala počasi poslavlja. V zadnjih štirih letih so iz kanala odpeljali 33 potopljenih plovil, katerih lastniki se niso zmenili zanje, in odstranili nešteto na črno postavljenih pomolov. Gradbinci pa v teh dneh gradijo prvo polovico več kot kilometer dolgega lesenega mostovža, ki bo vzdolž kanala povezoval sedem pomolov z 280 urejenimi privezi za barke in čolne ter pešpot za sprehajalce. V skoraj 2,5 milijona evrov vredno naložbo so ugriznili v Okolju Piran in se zanjo tudi zadolžili, posojilo pa nameravajo financirati s pomočjo priveznin. Vodja piranskih pristanišč Egon Stibilj je pojasnil, da so s tem, ko so kanal očistili navlake, opravili veliko delo predvsem za naravo, z gradbenimi deli pa dobro napredujejo. Iz prve polovice Jernejevega kanala so na prosta mesta in v druga pristanišča že premaknili 70 plovil, da delavci lahko v kanal zabijajo lesene pilote, na katere bodo začeli pritrjevati lesene pohodne deske. Ko bodo to končali, se bodo premaknili na drugo polovico kanala. »Zabijanje pilotov moramo zaradi gnezdenja ptic zaključiti do konca marca, vsa dela pa bodo predvidoma opravljena do konca septembra. V kanalu je še vedno tudi veliko betonskih blokov, na katere so lastniki privezovali plovila. Ocenjujemo, da gre za 300 kubičnih metrov materiala, ki ga moramo odstraniti. A ta dela moramo še doreči z naravovarstveniki. Ne smemo namreč poglabljati pristanišča, a če bomo odstranili vse te bloke, se bo to zagotovo zgodilo samo po sebi,« sogovornik predstavi eno od dilem, ki jo morajo še rešiti. Ko bo mostovž urejen, namerava piranska občina ob kanalu urediti še cesto in brežine kanala.
100 evrov kazni na dan
V preteklosti je bila velika večina plovil v kanalu – včasih se jih je drenjalo tudi več kot 300 – privezanih nelegalno. Danes jih je v kanalu še okrog 110. Število se je namreč hitro zmanjšalo, ko je javno podjetje Okolje Piran za Jernejev kanal dobilo vodno pravico in začelo razmere urejati, privezanim plovilom pa zaračunavati vzdrževalnino. »Med 50 in 70 plovil je zapustilo pristanišče, ko so se zadeve začele urejati, saj njihovi lastniki niso bili pripravljeni plačevati vzdrževalnine,« pojasni Stibilj in ugotavlja, da na barkah tudi ni več toliko motečih nočnih zabav. »Naši nadzorniki so večkrat na dan v Jernejevem kanalu in opazujejo razmere. Trenutno je v kanalu parkiranih šest neregistriranih čolnov, za katere ne vemo, kdo so lastniki. Nadzorniki jih vsak dan fotografirajo in na čolnu pustijo obvestilo, da lastnika vsak dan nedovoljenega priveza stane sto evrov,« pojasni. Ob takšni globi se tudi ne boji, da bi po dokončni ureditvi Jernejevega kanala v njem še ostali čolni in barke, za katere lastniki ne bi uredili priveza. Razpis za priveze na novourejenih pomolih bo Okolje Piran objavilo v roku dveh mesecev.
Čeprav so se domačini pred leti nagibali k temu, da bi bil Jernejev kanal rezerviran za komunalne priveze domačinov, se občina za to ni odločila. »Tega ne moremo narediti, morje je last vseh,« pravi Stibilj in razloži, da bodo v Jernejevem kanalu za privez lahko prosili vsi, seveda pa bodo prednost imeli domačini. »Kdor je domačin oziroma vsaj zadnjih pet let živi na območju naše občine, bo na razpisu za priveze dobil več točk in s tem prednost,« pojasni sogovornik. Za zdaj ostaja nedorečeno le še vprašanje, ali bodo v kanalu lahko ostala plovila, daljša od šestih metrov, kakršnih je kar nekaj. Stibilj nam je pojasnil, da bodo občinski svetniki zelo verjetno razpravljali o tem, da bi smeli v kanalu privezati plovila do 8,5 metra dolžine, zagotovo pa bo treba omejiti vplutje plovil glede na ugrez – kanal namreč ni pretirano globok in ne omogoča vplutja večjih jadrnic.
Kanal z dolgo brado težav
»Sveta Lucija, pomagaj, država je slepa in gluha za nas,« so pred krepkim desetletjem krajani Seče odgovorne prosili, naj se zganejo in rešijo krajinski park, ki je vse bolj spominjal na teksas. Na neprimerno stanje so opozarjali od leta 1991, ko so se na barkah že ob prvih toplejših dnevih začele prirejati zasebne zabave, mnogi so imeli na njih desetletja brezplačne počitnice, brez evra plačane turistične takse. Novi pomoli so rasli kot gobe po dežju, glas o divjem parkirišču je segel prek meja, tako so tam poleti čolne privezovali Čehi, Italijani … Leta so tekla. Problem so si podajale občina, država, inšpekcije in direkcije in bolj kot rešitve iskale izgovore, zakaj sramote sredi zaščitenega krajinskega parka in Nature 2000 ne more očistiti nihče.
Jernejev kanal je zaradi svoje biotske raznovrstnosti namreč že 30 let del zavarovanega območja Krajinski park Sečoveljske soline in 17 let del Nature 2000, kjer veljajo poseben varstveni režim in pravila ravnanja. A posebno varstvo je imel Jernejev kanal vse do nedavnega zagotovljeno zgolj na papirju, v realnosti pa tudi po ugotovitvah računskega sodišča vlada in okoljsko ministrstvo več kot desetletje nista ukrepala, čeprav je bilo slehernemu obiskovalcu jasno, da stanje v kanalu ni urejeno.
Sramota se je začela reševati leta 2019, ko je v Jernejev kanal vkorakal nesojeni okoljski minister Jure Leben. Le 15 minut je bilo takrat potrebnih, da je sedem delavcev s Štajer
skega s pomočjo dveh potapljačev iz Jernejevega kanala izvleklo prvo razpadlo leseno barko, pozabljeno od lastnika in zdrave pameti. Četrt ure torej za nekaj, česar dotlej nihče ni zmogel rešiti petnajst let. Dodaten zagon je prišel leta 2020, ko je piransko javno podjetje Okolje Piran od Direkcije RS za vode pridobilo vodno dovoljenje za ureditev krajevnega pristanišča. Da se razmere izboljšujejo, opažajo tudi naravovarstveni nadzorniki Krajinskega parka Sečoveljske soline, ki bedijo tudi nad Jernejevim kanalom. Direktor krajinskega parka Klavdij Godnič zagotavlja, da so razmere v primerjavi s preteklimi leti vsekakor spodbudne. »Največjo obremenitev okolja so predstavljala potopljena plovila in iztekajoče gorivo, zato je stanje v Jernejevem kanalu po njihovi odstranitvi neprimerno boljše,« pravi.