Ljubo zdravje
Zdravniki, neupravičeni zaslužkarji, sovražniki bolnikov, prodani, podkupljeni … ali zdravniki, ki so samo ljudje. Z glavobolom, rakom, ljudje, ki ne gredo v službo samo zaradi denarja, prestiža, ki jim je mar za prestrašenega bolnika.
Srčni ljudje, ki se trudijo storiti vse, kar zmorejo in znajo, v togem, zastarelem zdravstvenem sistemu. Izgoreli, utrujeni se utapljajo v administraciji na račun lastnega zdravja, družinskega življenja, da bolnišnice ne bi bile prostor smrti.
Bolnik, ki pozna vse znamke avtomobilov, čevljev, parfumov, telefonov, brez katerih ne zna več funkcionirati, pozna vse zveze, poznanstva, vse luknje v zakonih, si dovoli podkupiti vse, kar se podkupiti da, ne pozna pa razlike med zeljem in zeleno, med plastično in naravno hrano, med zdravilom in strupom.
Vsak ima pravico, da živi, kot živi, konzumira prazno, mrtvo hrano, pridelano in predelano s pesticidi, strupi, ki so vir večine bolezni, živi razsipno, če ni na račun drugih, kar na žalost večinoma je, nima pa pravice zahtevati, da se nekdo tretji ukvarja z njegovo boleznijo, poškodbo, pridelano zaradi njegovega nezdravega, nespametnega, ekstremnega načina življenja. Ko nenadoma umre na delovnem mestu zdravstvena delavka v najlepših letih in za seboj pusti šokirano, žalujočo družino. Delavka, ki svoje znanje, usluge, prijaznost deli na vse strani in vsakomur, tudi zahtevnim, brezčutnim do vseh, razen do samega sebe. In ti je vseeno za dolge vrste v noči, mrazu, čakajoč na zdravnike, vseeno za prazne zdravstvene domove brez zdravnikov. Nihče se ne sprašuje, zakaj toliko bolezni, toliko bolnikov, toliko smrti.
Tisoči umirajo za rakom. Naša država je v samem evropskem vrhu po rakavih bolnikih, prezgodnjih smrtih, duševnih boleznih … Ministri, odločevalci, to vedo že leta.
Zastrupljena zemlja, voda, zrak, bolni gozdovi, pomori rib, čebel, pridelana in predelana hrana s strupi, ki na otrocih in mladostnikih puščajo trajne posledice.
Za vse je kriva politika z neodgovornimi in napačnimi odločitvami, ki se z vladnimi blagoslovi udinja pohlepnim dobičkarjem in posameznikom, kroji prioritete in ohlapne standarde po njihovih merah. Po merah zastrupljevalcev in izkoriščevalcev narave, kar je grožnja za zdravje. Dovoljuje obremenjevanje in svinjanje okolja, pozidave, si zatiska oči pred zlorabami, jih opravičuje s kriznimi razmerami, višjo silo, globalnim segrevanjem.
Nobene pravice nima popuščati dobičkarjem, ki veliko jemljejo in malo vračajo, ki izkoriščajo ljudi in državo, pa so v večnih kriznih razmerah. A morali bi dobičke vračati v izboljšanje delovnih pogojev, v zdravje ljudi in narave.
Država ima vse v svojih rokah, da popravlja, izboljšuje ali poslabšuje razmere v zdravstvu. Da uči, vzgaja potrošnika in bolnika, z znanjem, izobraževanjem, preventivo, ozaveščanjem. Lahko pa tudi s kaznovanjem, zahtevami, če razumemo samo tak način.
Da ne bomo bombardirani samo z reklamami in primitivnimi, kičastimi šundi, ki ubijajo telo, možgane in duha.
In da ne bodo za zdravje naroda odgovorni samo zdravniki in izgorele medicinske sestre.