Veliki koroški potres – najhujši v naših krajih
Na današnji dan leta 1348 se je zgodil eden najhujših potresov v zgodovini Evrope, veliki koroški potres, ki je ogromno škode in žrtev povzročil tudi na slovenskih tleh
Lepo solnce je sijalo na praznik spreobrnjenja svetega Pavla dne 25. januarja 1348 ob treh popoldne, kar se strese zemlja z grozno silo. Zvonovi so kar sami zazvonili in zvonili. Sedem dni po močnem potresu so še vedno pod ruševinami zasute vasi slišali peti-kikirikati nemočnega petelina, ki je bil ujet med skalami. Potres naj bi trajal toliko kot molitev treh očenašev ali treh zdravih marij. Takšno ljudsko izročilo o enem največjih potresov v zgodovini Evrope, z epicentrom v bližini Beljaka na avstrijskem Koroškem, se je skozi stoletja prenašalo iz roda v rod. Poročila o velikem potresu, ki je ogromno škode povzročil tudi na naših tleh, so se ohranjala tudi skozi cerkveno dokumentacijo, zapise menihov in trgovcev. Zanimiva je legenda o nastanku Tržiča, ki je povezana s strašnim zmajem, v resnici pa naj bi šlo za omenjeni potres. Pred več stoletji so bile v naselju pod Ljubeljem številne kovačije. Eden od kovačev je imel starega petelina, ki mu je ušel na Košuto, tam pa je znesel jajce, iz katerega se je izvalil strašni zmaj. Zaril se je v goro, in ko je zrasel v ogromno zverino, je gora postala premajhna in razklalo jo je na dvoje. Sprožil se je velikanski bobneč plaz skalovja, ki je zasul naselbino pod goro. Prebivalci so, da bi se rešili, stekli v dolino, čez čas pa jim je zmanjkalo sape in kjer so se ustavili, tam stoji današnji Tržič. Po ljudskem izročilu naj bi zmaj sprožil velikanski potres, spet po drugem je potres nastal, da bi pregnal strašnega zmaja, ki so se ga ljudje na moč bali.
Najprej potres, nato še kuga
Po Evropi je leta 1348 že morila kuga, črna smrt, ki so jo iz osrednje Azije kaki dve ali tri leta prej prinesli evropski popotniki in trgovci iz osrednje Azije najprej na Sicilijo in nato v Genovo, od koder se je razširila po večjem delu Evrope in spomladi 1348 tudi v naše kraje. Toda tisto leto se je pri nas začelo z naravno katastrofo. Zgodil se je eden najmočnejših potresov v zgodovini Evrope. Žarišče naj bi bilo v bližini Beljaka, sedem kilometrov pod zemljo, po nekaterih novejših raziskavah pa naj bi bilo žarišče celo na območju Furlanije v Italiji. Potres je močno zatresel večji del Evrope, tudi Slovenijo. Njegova magnituda je bila 6,5, glede na učinke, ki jih je povzročil, pa je bila njegova moč 10. stopnje po evropski potresni lestvici, kar pomeni ekstremno intenziven potres in množično rušenje zgradb. Veliki koroški potres ali potres pri Beljaku, kot ga tudi imenujejo, je terjal vsaj 20.000 življenj, po nekaterih podatkih celo 40.000. Največ ljudi so pod seboj pokopale njihove hiše, mnogi so umrli zaradi požarov in poplav, med preživelimi pa so se začele širiti kužne bolezni, zlasti kuga, ki je terjala še dodatne žrtve. Beljak je bil popolnoma porušen, kot tudi več deset drugih krajev na širšem območju epicentra. Močno prizadeti sta bili celotna Koroška in Kranjska. Po pisanju Janeza Vajkarda Valvasorja naj bi bilo na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem povsem porušenih 26 mest ter 40 gradov in cerkva. Tresenje tal so čutili v krogu premera 1500 kilometrov, vse od severa današnje Nemčije do juga Italije. Samo v prvi noči po potresu naj bi se tla okrog Beljaka po nekaterih podatkih stresla še okoli 40-krat. Popotresni sunki so sicer trajali še ves mesec, zato je bila gmotna škoda toliko večja, šibkejše sunke pa naj bi v okolici Beljaka čutili še kakšni dve leti.
Gora se je razklala na dvoje
Tresenje je bilo tako močno, da se je z 2166 metrov visokega Dobrača zahodno od Beljaka, na vzhodnem obrobju Ziljskih Alp, sprožil plaz v dolžini kar petih kilometrov. Po izračunih nekaterih raziskovalcev je z gore zgrmela milijarda kubičnih metrov oziroma en kubični kilometer materiala. Zemeljski plaz je pod seboj v spodnjem delu Ziljske doline izbrisal sedemnajst vasic. Raziskovalci domnevajo, da sta podor povzročila deževno vreme in obilica snega leto prej, voda je zrahljala material, ta pa se je ob potresu sprožil. Predel podora se danes imenuje Rdeča peč, območje, kamor se je zrušilo kamenje, pa Rogaje in je danes zaščiteno kot naravni spomenik.
Udor je povzročil tudi zajezitev Ziljice, voda se je nakopičila in ustvarila do tri kilometre veliko jezero, njegova največja globina pa naj bi presegala petnajst metrov. Čeprav je bil tok reke oviran le nekaj dni, je zadnji del z udorom nastalega jezera izginil šele v 18. stoletju. Potres je spremenil tudi hrib Studor pri Bohinju, zrušil je njegovo vzhodno pobočje in ga preoblikoval v mogočno trikotno prepadno steno. Na Dobraču se je sicer prvi veliki podor zgodil že v prazgodovini, ko se je z jugovzhodne strani gore v Ziljsko dolino zrušilo 900 milijonov kubičnih metrov materiala in pokrilo območje, veliko 24 kvadratnih kilometrov.
Potres je po mnenju strokovnjakov v marsičem spremenil našo zgodovino. Ker so se rušila mesta in gradovi, je izginilo veliko plemstva. Iz zgodovinskih virov izhaja, da so se po tem času v naše kraje priseljevali tuji plemiči in tudi drugi ljudje, vendarle je bilo treba zagnati gospodarstvo in trgovske poti. V tistem času naj bi naši kraji dobili predvsem nemške poteze.
Potres na Idrijskem
Najmočnejši potres z epicentrom pod slovenskimi tlemi pa se je zgodil 26. marca 1511. Epicenter rušilnega potresa z magnitudo 6,8 in močjo desete stopnje po evropski potresni lestvici je bil v bližini Idrije, sledil mu je še en močnejši sunek z magnitudo prek 7 in z epicentrom v Italiji. Velikost območja, kjer so se tresla tla, je bila podobna kot pri velikem koroškem potresu. Tako so tudi ta potresa močno občutili po vsej srednji Evropi. Poškodovani so bili številna mesta in gradovi v današnji Furlaniji, Benečiji, na ozemljih današnje Primorske, Gorenjske, Notranjske, Dolenjske. Močno poškodovani ali uničeni so bili številne stavbe, cerkve, gradovi, med njimi blejski grad, škofjeloški grad, grad Kamen, samostanska poslopja ljubljanskih Križank. Najhuje pa je bilo v Idriji, ki je bila skorajda povsem uničena. Potres je porušil hrib med Idrijo in Spodnjo Idrijo ter zasul reko Idrijco, ki je nato poplavila mesto. Idrijski rudnik živega srebra je bil tako poškodovan, da so proizvodnjo znova zagnali šele po šestih letih. Zaradi posledic teh dveh potresov je na območju današnje Slovenije umrlo več tisoč ljudi, podatki se gibljejo od 3000 pa celo do 12.000. Potres je močno prizadel že tako obubožano prebivalstvo, med katerim so pustošile kuga, suša in posledično lakota, poleg tega so ljudje živeli v strahu pred turškimi vpadi, pa še plemiči so jim nalagali vse višje davke, da bi obnovili svoje gradove, obzidja in utrdbe. Vse to je čez nekaj let privedlo do velikega kmečkega upora. Slovenija leži na območju s pogostimi potresi, ki tu nastajajo zaradi premikanja Jadranske plošče. Na naših tleh je bilo v zgodovini vsaj 60 rušilnih potresov, ki so terjali človeška življenja in povzročili veliko gmotno škodo. Potresno najnevarnejša so ljubljansko, idrijsko, tolminsko in krško-brežiško območje. Najmanj potresnih žarišč je na skrajnem severovzhodu Slovenije.