Vatikan in izginotje male Emanuele
Vatikan je znova odprl preiskavo izginotja 15-letne Emanuele Orlandi – 40 let star primer meče temno senco na Sveti sedež
Bil je vroč junijski večer davnega leta 1983, ko se je petnajstletna Emanuela Orlandi kot že tolikokrat prej od doma odpravila proti glasbeni šoli v Rimu. Ker je bil njen oče visoki uslužbenec v Vatikanu, je družina živela znotraj njegovega obzidja. Po uri flavte se je sprehodila nazaj. A se domov ni več vrnila. Kaj se je zgodilo z najstnico, niso nikoli ugotovili, več kot dokazov je bilo le teorij. Po štirih desetletjih so v Vatikanu primer, ki velja za enega najbolj skrivnostnih in nerešenih v Italiji, znova odprli. Oblasti naj bi se za to odločile zaradi tožb, ki jih je vložil najstničin starejši brat Pietro Orlandi. »Vse spise, dokumente, poročila, informacije in pričevanja, povezana s primerom, bomo znova preučili,« je potrdil vatikanski tožilec Alessandro Diddi.
Družina Orlandi je za to izvedela šele iz medijev. »Na papeža smo se obrnili že pred letom dni, saj smo se želeli sestati s tožilcem. Seveda smo ponovne preučitve primera veseli, upamo, da bomo dobili konkretne odgovore,« se je na novico v imenu družine odzvala odvetnica Laura Sgro. Morda jih je k ponovni preiskavi spodbudila tudi štiridelna dokumentarna serija Vatikansko dekle (Vatican Girl),
ki so jo na Netflixu predvajali oktobra lani, morda izdaja knjige nadškofa Georga Gänsweina, dolgoletnega osebnega tajnika in tesnega zaupnika papeža Benedikta. V spominih z naslovom Nič drugega kot resnica,
ki so izšli ta mesec, se dotakne tudi tega misterija, govoric, ki jih je sprožil, in različnih teorij. V knjigi zanika obstoj vatikanskih dokumentov o Orlandijevi, a vseeno pristavi: »Prav mogoče je, da sta sočutje in skrb papeža Wojtyle, ki je v nagovoru le nekaj dni po njenem izginotju nagovoril ugrabitelje, privedla do umazanih manevrov kriminalcev.«
Pobegnila od doma?
Čeprav je bilo pouka že konec, je Emanuela proti koncu junija tistega poletja trikrat na teden še vedno obiskovala glasbeno šolo. Običajno se je tja peljala z avtobusom, izstopila nekaj postaj prej in zadnji kos poti prepešačila. Ker je bila tistega dne pozna, bilo pa je tudi izredno vroče, je brata Pietra prosila, da jo pelje. Ni imel časa. »To sem že tisočkrat premlel v glavi. Sprašujem se, ali bi se to zgodilo, če bi jo takrat pospremil,« se je pred nekaj leti spraševal v intervjuju za Guardian. Nekaj ur kasneje je Emanuela poklicala domov in pojasnila, zakaj se še ni vrnila. Sestri je zaupala, da ji je predstavnik podjetja
Avon, ki se ukvarja s prodajo kozmetike in dišav, ponudil službo. Sestanek naj bi bil pred uro flavte. Po njej se je Emanuela o tem pogovarjala s prijateljico, ki jo je nazadnje videla na avtobusni postaji s še enim dekletom. Nazadnje naj bi jo videli, ko je vstopala v temen BMW. Šele naslednji dan okoli treh popoldne so njeni starši poklicali direktorja glasbene šole in se pozanimali, ali ima katera od hčerinih sošolk kakšne informacije o njej. Policija jim je namreč svetovala, naj nikar ne delajo panike in naj malce počakajo, ker je dekle morda kje s prijatelji. Za pogrešano so jo uradno razglasili tisti dan, 23. junija 1983. V naslednjih nekaj dneh so obvestila o njenem izginotju objavili v treh časopisih. To je sprožilo plaz klicev in obvestil s potencialnimi informacijami o izginotju. V soboto, ko Emanu
ele že štiri dni ni bilo domov, je družino poklical šestnajstletni Pierluigi, ki naj bi v družbi svojega dekleta tisto popoldne pogrešano srečal na trgu Navona sredi Rima. Omenil je njeno flavto, lase, očala, ki jih sicer ni prav rada nosila, pa tudi nekaj drugih podrobnosti o dekletu. Pierluigi je povedal, da se je ostrigla in se jima predstavila kot Barbarella. Po njegovih navedbah jima je zaupala, da je pobegnila od doma in da sedaj prodaja izdelke znamke Avon. Dva dni kasneje se je oglasil še neki Mario, lastnik lokala, ki stoji na poti med Vatikanom in glasbeno šolo. Dekle, ki se mu je predstavila kot Barbara, mu je zaupala, da je pobegnila od doma, a da se bo vrnila na sestrino poroko. V roku tedna dni po izginotju je bil Rim polepljen s plakati s fotografijo Emanuele.
Klobčič skrivnostnosti se je kmalu začel še bolj zapletati. Papež Janez Pavel II. je v svojem nedeljskem nagovoru v začetku julija nagovoril odgovorne za najstničino izginotje, s čimer se je v javnosti prvič potrdila teorija o njeni ugrabitvi. Družina je začela prejemati ogromno anonimnih klicev, češ da jo je ugrabila teroristična skupina, ki jo bo izpustila v zameno za izpustitev turškega državljana Mehmeta Alija Ağce. Zaradi poskusa atentata na papeža so ga aretirali dve leti prej. Družini niso podali več informacij. Klical jih je tudi neki »Američan«, ki jim je predvajal posnetek glasu dekleta, v roku nekaj ur pa poklical še v Vatikan in zahteval izmenjavo »zapornikov«. Podobno je prek telefona kasneje zahteval še nekdo z naglasom z Bližnjega vzhoda, poročajo italijanski mediji, zahteval je neposredno linijo do vatikanskega državnega tajnika. Poklical je šestnajstkrat, a očitno nista našla skupnega jezika. Najstnica se ni vrnila.
Mafija, spolne zlorabe, trgovina z belim blagom ...
Papež Frančišek je Emanuelinemu bratu Pietru pred leti dejal, da je njegova sestra v nebesih. »Ko je rekel, da je mrtva, mi je zaledenela kri,« je povedal v intervjuju in dodal, da jo bo iskal živo, dokler ne najdejo njenega trupla. Upal je, da bo Vatikan pomagal pri iskanju resnice, saj doslej ni sodeloval s preiskovalci ali družino. Sveti sedež je vztrajno zanikal vpletenost, obenem pa poudarjal, da ne skriva ničesar.
Teorij o tem, kaj se je zgodilo z njo, je ogromno. Eno od njih smo že omenili, da so dekle torej ugrabili pripadniki skrajnodesničarske turške ilegalne organizacije Sivi volkovi, katere član je bil papežev atentator. Ta je v intervjuju iz zapora pred leti potrdil, da je Emanuela živa, da ni v nevarnosti in da živi v nekem samostanu. Več kot dve desetletji zatem je cenjeni italijanski tožilec, ki pozna organizacijo in primer, podprl teorijo, da Emanuela, takrat že odrasla ženska, živi v muslimanski skupnosti v Parizu. Na osnovi česa je prišel do tega sklepa, ni znano. Na veliko se je govorilo tudi o tem, da je bila njena ugrabitev povezana s kriminalnimi organizacijami. Te naj bi v preteklosti »krvav denar« posodile Vatikanski banki, ki pa dolga dotlej ni poravnala. Leta 2012 so preiskali grob mafijca Enrica De Pedisa - Renatina, pokopanega v baziliki nedaleč od glasbene šole. Dokazov, ki bi ga povezali z Emanuelo, niso našli, so se pa odprla vprašanja, kako in zakaj je mafijec sploh lahko pokopan v eni pomembnejših cerkev v Rimu. Po še eni od teorij, ki so jo med drugim predstavili v že omenjeni Netflixovi dokumentarni seriji, so Emanuelo odpeljali v London, kjer je več let živela v katoliški skupnosti, Vatikan pa je kril stroške njenega bivanja. Tam naj bi umrla, njeno truplo pa so pripeljali nazaj domov in jo pokopali v Vatikanu. Emanuelina družina je prejela anonimni namig, fotografijo skulpture angela s pripisom, naj iščejo tam, kamor angel kaže s prstom. Leta 2019 so na majhnem tevtonskem pokopališču znotraj obzidja Vatikana izkopali dva grobova, a v nobenem niso našli njenih ostankov. Italijanski mediji so pisali tudi o tem, da naj bi bila Emanuela žrtev trgovine z belim blagom, ki da sta jo vodila vatikanska policija in kriminalno podzemlje Rima. Najbolj sočna teorija, ki je tudi dvignila največ prahu, pa je bila ta, da je Emanuelo ugrabil pripadnik vatikanske policije. Zlorabljali naj bi jo za spolne zabave, nato pa jo umorili. To je maja 2012 zatrjeval takrat 85 let star duhovnik Gabriele Amorth, sicer tudi izganjalec hudiča. V ugrabitev naj bi bilo vpleteno še eno od veleposlaništev, a ni nikoli razkril, katero. Zanimivo je, da spolno zlorabo omenjajo tudi v Netflixovem dokumentarnem filmu. Najstničina prijateljica iz otroštva naj bi ustvarjalcem serije namreč povedala, da jo je spolno zlorabljal nekdo, ki je bil blizu papežu Janezu Pavlu II. V Vatikanu so v zadnjih štirih desetletjih večkrat zanikali tako kakršno koli vpletenost v izginotje najstnice kot obstoj dokumenta, ki naj bi to dokazoval. Za konec pa še to – preiskavo izginotja Emanuele bodo povezali s primerom 15-letne Mirelle Gregori, ki je v Rimu izginila le nekaj tednov prej. Policija in mediji že dolgo domnevajo, da sta zadevi povezani.