Nov film po prepovedanem erotičnem romanu
Kaj je bilo v zloglasnem romanu Ljubimec lady Chatterley angleškega pisatelja D. H. Lawrencea iz leta 1928 tako neprimernega, da so ga številne države dolga desetletja prepovedovale?
Poleg Flaubertove Gospe Bovary in Tolstojeve Ane Karenine je ena najbolj znanih prešuštnic v literarni zgodovini Constance Chatterley, protagonistka romana Ljubimec lady Chatterley. O zgodbah vseh treh gospa je bilo posnetih že več filmov, največ pozornosti pa je v zadnjem času pritegnil novi film o Chatterleyjevi, ki ga je mogoče videti na Netflixu.
Da si bo s tem romanom nakopal težave, je bilo angleškemu pisatelju Davidu Herbertu Lawrenceu (1885–1930) povsem jasno, saj so mu v preteklosti založniki zavračali že bistveno manj škandalozna dela. Zato je leta 1928 roman v majhni nakladi v neki italijanski tiskarni natisnil sam in nekaj sto izvodov razposlal svojim bralcem po svetu. Delo je takoj pristalo na seznamu prepovedanih knjig, kar je samo še spodbudilo porast piratskih različic. Zakaj oblasti niso hotele, da ljudje berejo to knjigo?
Škandalozna ženska seksualnost
Glavni razlog za prepoved je bržkone v nazornih opisih spolnega akta, in to – da je zadeva še šokantnejša – iz perspektive ženske! Ljubimec lady Chatterley je v osnovi zgodba o ljubezenskem trikotniku med Constance (Connie) Chatterley, njenim možem Cliffordom Chatterleyjem ter njegovim lovskim čuvajem Oliverjem Mellorsom. Glavna junakinja romana, ki je v slovenščini prvič izšel leta 1962, Connie je načitana in razgledana mladenka aristokratskega rodu. Starši so ju s sestro pošiljali po Evropi, kjer sta se izobraževali med umetniki in intelektualci, ki so s pametnima najstnicama radi razpravljali o filozofiji in politiki, dekleti pa sta jih mikali tudi telesno. Za Connie in njeno sestro je bila spolnost v tistem času nujno zlo, nekaj, s čimer sta zavoljo miru občasno ustregli mladeničema, s katerima sta sicer najraje razpravljali.
Tudi poroka ni spremenila Conniejinih pogledov na spolnost. Ob izbruhu prve svetovne vojne se je vrnila v Anglijo, kjer se je poročila z aristokratom Cliffordom, s katerim ju je med drugim družil vzvišen pogled na telesne izraze ljubezni. Zakonska sreča je bila kratke sape, saj je moral Clifford že po nekaj tednih na fronto, od koder se je vrnil od pasu navzdol hrom. Connie se je znašla v vlogi negovalke invalidnega moža, ki je sčasoma postajal vse bolj ozkogleden in sebičen. Odtujena in osamljena je na svoje presenečenje spozna
la, da hrepeni po dotiku in nežnosti ter majhnih izrazih naklonjenosti. Čeprav impotenten, se Clifford ni odrekel želji po dediču in je soprogi celo predlagal, naj si najde ljubimca, s katerim bi na hitro zanosila. V približno istem času je Connie začela zaznavati, da se njeno telo na bližino moževega lovskega čuvaja Oliverja Mellorsa odziva z zanjo dotlej nepoznanim občutkom poželenja. Njuno intimno druženje, do katerega je ponavadi prihajalo v gozdu ali zapuščeni kolibi, je povsem spremenilo Conniejin pogled na spolnost.
Rušenje mej
Ljudi, ki bi prebrali tako Ljubimca lady Chatterley kot pred leti popularno erotično pisarijo 50 odtenkov sive, ni prav veliko, toda tisti, ki so, pravijo, da so opisi spolnih iger pri lady Chatterley nedolžnejši. Kljub temu so več kot dovolj nazorni, da so v tridesetih letih prejšnjega stoletja veljali za skrajno nespodobne. Čeprav je spolnost eden glavnih poudarkov romana, si je dal avtor precej opraviti tudi s slikanjem angleškega povojnega družbenega konteksta s poudarkom na izpraznjenosti in zlaganosti odnosov intelektualne aristokracije. Še en pomemben razlog, da je bila knjiga marsikje prepovedana (na Kitajskem pri prepovedi še vztrajajo), pa je rušenje razrednih mej: Connie je namreč iz aristokratskega razreda, Oliver, s katerim okuša sladostrastje telesne združitve, pa je delavec. Glavna tema kontroverznega romana ni ljubezenska zgodba, (ženski) spolni užitek ali spolnost sama po sebi, pač pa človekova težnja po izpolnjenem življenju in celovitosti, del katere je povezava med umom in telesom. Connie namreč doume, da seks ni sramota ali žalitev za um, Oliver pa spozna duhovno bližino, ki izvira iz telesne ljubezni.
Številne ekranizacije
Piratske različice knjige so skrivaj krožile med bralci, dokler niso leta 1959 prepovedi najprej umaknili v ZDA in leto kasneje po dopolnitvi zakona o obscenih publikacijah še v Veliki Britaniji. Prodaja romana je po umiku pričakovano poskočila in po mnenju nekaterih strokovnjakov znatno vplivala na vznik seksualne revolucije v šestdesetih.
Do leta 1959 je bilo prepovedano tudi predvajanje prve filmske adaptacije Lawrenceovega romana, ki so jo leta 1955 posneli Francozi. Film, v katerem je lady Chatterley odigrala legendarna Danielle Darrieux, si prepovedi ni prislužil zaradi erotičnih prizorov – teh skorajda niso vključili – pač pa zaradi »promoviranja nezvestobe«. Z izjemo dveh filmov indijske produkcije, ki ohlapno temeljita na zgodbi lady Chatterley, je filmska industrija do začetka osemdesetih pozabila na sporen roman. Leta 1981 so se znova opogumili Francozi, ki so posneli dokaj slabo sprejet film s Sylvio Kristel in Nicholasom Clayem v glavni vlogi. V primerjavi s prvim filmom je drugi francoski izdelek z obilico erotičnih prizorov po mnenju kritikov še najbolj spominjal na produkt pornoindustrije.
Bolj kot na spolnost se je na družbeno razslojenost osredotočala miniserija BBC iz leta 1993, v kateri je ob Seanu Beanu zaigrala Joely Richardson. Najodmevnejši film po Lawrenceovi literarni predlogi doslej je tisti iz leta 2006 – tudi tega so posneli Francozi. Režiserka Pascale Ferran se namreč podpisuje pod film, v katerem Connie ( Marini Hands je ta vloga prinesla cezarja za najboljšo žensko vlogo) ob kulisi čudovite narave postopno odkriva erotično čutnost in prvinskost spolnosti. Njenega ljubimca je odigral Jean-Louis Coulloc'h, film pa je leta 2007 s petimi cezarji slavil kot najboljši francoski film.
Pred sedmimi leti se je BBC s televizijskim filmom vnovič lotil predelave kontroverznega romana svojega rojaka. Tudi tokrat so se osredotočili na razredne razlike in glede golote ter prizorov spolnosti ostali zadržani, česar pa ne moremo trditi za najnovejši film o ljubimcu lady Chatterley, ki je od decembra na ogled na Netflixu. Za film angleško-ameriške produkcije, ki ga je režirala Francozinja Laure de Clermont-Tonnerre, mnogi pravijo, da gre za najboljšo predelavo doslej.
V glavnih vlogah nastopata večkrat nagrajena Emma Corrin, ki se je gledalci serije Krona spomnijo po vlogi princese Diane, in prav tako večkrat nagrajen Jack O'Connell. Recenzenti hvalijo tako kemijo med glavnima igralcema in njuno igro kot sledenje osnovni zgodbi, ki so ji dodali nekaj subtilnih posodobitev. Filmarji se tokrat niso ustrašili golote – čeprav gre za estetske prizore, mora biti gledalec pripravljen na to, da ob vzdihih in stokih ne ostane prav veliko skritega.