Čudno ime za hecno štruco

Mesni sir pri nas ni posebno čislan, ponekod pa je prava specialiteta

Obstajajo jedi, na katere pomislimo redko, morda tudi zaradi po krivici dodeljenega sumljivega slovesa. Zagotovo ste že slišali za izvorno bavarsko oziroma tirolsko specialiteto, ob kateri nemški in avstrijski hribovci (ter številni drugi) radi grizljajo velike preste ali sveže žemlje, vse skupaj pa obilno zalijejo s pivom. Resnici na ljubo pa omemba mesnega sira pri marsikom s sončne strani Alp ne vzbudi pretirane simpatije, poleg precej ponesrečenega imena verjetno tudi zato, ker le malokdo ve, kako in iz česa je ta bavarska specialiteta sploh pripravljena. Ime je namreč sila zavajajoče, saj na prvi pogled neugledne rezine sploh ne vsebujejo sira. Korak dlje so šli Bavarci sami, ki mu pravijo leberkäse, jetrni sir, čeprav v njem največkrat sploh ni jetrc. So pa verjetno nekoč bile in ni pravega razloga, da jih pri pripravi ne bi dodali tudi dandanes. Zakaj v imenu sir, bi lahko razpravljali, ampak verjetno ima to opraviti z obliko in mehko teksturo; lahko ga odrežemo kot rezino sira … Mesna štruca, ki po barvi in teksturi rezin nekoliko spominja na posebno salamo ali hrenovke, nima ne s prvo ne z drugimi ničesar skupnega. Razen dejstva, da gre za jed iz fino zmletega mesa. Predvsem naj bi bil mesni sir uglednejša in okusnejša ter manj mastna delikatesa. Če je seveda pripravljen pravilno. Rahlost pri mesnem siru namesto s prebitkom maščobe dosežejo z dodatkom zdrobljenega ledu, ki se med pripravo stali in v masi pusti drobne mehurčke.

Mesni sir je seveda najboljši sveže pečen, ki ga lahko po izvirni šegi postrežemo s svežim kruhom ali žemljami in gorčico ter hrenom. Enako pravzaprav, kot se postreže hrenovke. Številni prisegajo na sendvič z veliko svežo žemljo, gorčico in še vročo rezino mesnega sira – enkratna delavska malica! A tu se nikakor ni nujno ustaviti, saj gre za eno od jedi, ki jih je mogoče postreči na zares neomejeno število načinov. Poleg že omenjenega se vroča rezina mesnega sira prileže s praženim krompirjem in kislim zeljem, pa tudi z rižem, polento ali testeninsko prilogo ter različnimi omakami, denimo gobovo. Nemcem ga ni nerodno obložiti s pečenimi šparglji, na koščke narezanega vmešajo v različne sezonske in tudi testeninske solate – krasno se poda denimo k regratu, motovilcu ali celo radiču s krompirjem. Ko se nam takšna štruca ohladi in se začne valjati po hladilniku, postane imenitna kandidatka za pečenje na žaru, nekateri krivoverski sladokusci pa prisegajo, da ni boljšega kot panirana in hrustljavo ocvrta rezina mesnega sira s kakšno svežo prilogo …