Imunski sistem je pri starejših slabši
Na naraven način lahko preprečimo, da pri okužbi z virusi ne nastanejo različni zapleti
Virusi, gripe in podobne težave so v zimskem času najbolj prisotni in lahko prizadenejo tako otroke kot tudi starejše. Slednje tudi zato, ker imunski sistem na stara leta deluje slabše in nas tako vse težje ščiti pred virusi, glivicami, paraziti in tudi rakavimi celicami. Zato starejši tudi pogosteje zbolijo za prehladom ali gripo, prav tako se lažje iz viroze razvije bakterijsko vnetje dihal.
Čeprav bakterijsko vnetje dihal, ki pogosto sledi virusnemu vnetju, tudi za mlajše ni majhen zalogaj, se zlasti pri starejših od 65 let lahko konča tudi z obiskom bolnišnice ali še huje. Po podatkih Ameriškega centra za nadzor nad nalezljivimi boleznimi (CDC) naj bi bilo kar od 70 do 85 odstotkov smrti zaradi sezonske gripe pri starejših od 65 let. Ko starejši zbolijo za gripo, naj bi imeli še nekaj tednov po prebolelem obolenju povečano tveganje srčne ali možganske kapi. Tudi splošno zdravstveno stanje se jim po takšnem obolenju lahko trajno poslabša.
Kronična obolenja
Imunski sistem starejših dodatno obremenjujejo kronična obolenja, kot so diabetes, srčno-žilna obolenja, revma, artritis in drugo. Zaradi kroničnih telesnih vnetij so obrambne moči preobremenjene in kot take težje kos še virusom ali bakterijam. Obenem je znano, da imajo diabetiki zaradi težav pri uravnavanju glukoze in zdravil, ki jih zaradi tega prejemajo, pogosto porušeno kislo-bazično ravnovesje.
Ker se starejši zaradi gibalnih težav manj gibljejo, niso deležni dovolj poletnih sončnih žarkov, da bi napolnili telo z vitaminom D, ki je pomemben tudi za dobro delujoč imunski sistem. Pregled raziskav v zvezi z vitaminom D razkriva tudi, da je preskrba telesa z njim še kako pomembna za premagovanje resnih obolenj. Pomanjkanje gibanja med drugim šibi celično imunost. Pregled raziskav iz leta 2019 razkriva, da lahko zmerno intenzivna vadba spodbudi celično imunost s povečanjem kroženja imunskih celic v našem telesu. Redna zmerna telesna dejavnost tako lahko okrepi našo odpornost proti infekcijam in obratno. Tudi zadostna količina spanja je pomembna za dobro delovanje različnih delov imunskega sistema. Pomanjkanje spanja med drugim povezujejo s povečanjem telesnih vnetij in večjo dovzetnostjo za infekcije.
Starostniki lahko obrambne moči – poleg tega, da skrbijo za kakovostno prehrano, jemljejo prehranska dopolnila, dovolj spijo in so telesno aktivni – krepijo tudi z dolgoročnim preventivnim prehranskim dopolnilom, kot je ameriški slamnik. Za preprečevanje prehlada ali gripe ter njunih zapletov ga je dobro uživati vsak dan v preventivnem odmerku v hladnejših mesecih oziroma ko sta pojav obolenj in s tem možnost okužbe največja.
Virusni ali bakterijski sinusitis
Zapleti, ki jih povzroča navaden prehlad, so lahko resni in človeka za dalj čas položijo v posteljo. Tako se lahko navaden prehlad razvije v virusni ali bakterijski sinusitis. Kljub temu da je virusno vnetje sinusov mogoče obvladati brez antibiotikov, jih nekateri zdravniki še vedno predpisujejo. V razvitem svetu, kot so Kanada in Združene države Amerike, je od 30 do 50 odstotkov antibiotikov predpisanih po nepotrebnem. Več kot polovica antibiotikov se predpiše za vnetja zgornjih dihalnih poti, kot so rinosinusitis, vnetje srednjega ušesa in faringotonsilitis. Zato je nujno, da se tako zdravniki kot pacienti zavedajo, da je uporaba antibiotikov na mestu le takrat, ko je to res potrebno. Prepoznavanje, ali gre pri obolenju za virusno ali bakterijsko težavo, je ena ključnih strategij za zmanjševanje nepotrebnega uživanja antibiotikov in pojava perečih stranskih učinkov.
Navadni prehlad traja od 7 do 10 dni, pri čemer se običajno že peti dan začne umirjati. V primeru, da se navadni prehlad ne umiri v desetih dneh, gre za nastanek zapletov po prehladu, tako imenovani akutni postviralni (rino)sinusitis. Takšen sinusitis je lahko povezan z virusi ali pa bakterijami. Večino vnetij sinusov, ki sledijo navadnemu prehladu, lahko pozdravimo na naravni način – s podporo obrambnim močem, sluznicam in brez uporabe antibiotikov. Po evropskih smernicah za diagnostiko in terapijo rinosinusitisa se ob akutnem postviralnem sinusitisu priporoča tudi uporaba kortikosteroidov v pršilih ali kapljicah.
Vnetje srednjega ušesa
Starejše običajno najbolj skrbijo zapleti, kot sta pljučnica in bronhitis, otroke oziroma njihove starše pa vnetje srednjega ušesa in podobna stanja, ki pogosto zahtevajo zdravljenje z antibiotikom. Ušesa se rada vnamejo ob prehladu, saj je srednje uho z nosnim delom žrela povezano po tanki cevki, ki ji strokovno rečemo evstahijeva cev. Ta se pri nahodu rada vname, oteče in prepreči prezračenost srednjega ušesa. Nastane podtlak, ki povzroča bolečino v ušesu, sočasno lahko pride do bakterijske okužbe srednjega ušesa – in težave so tu, z njimi pa tudi terapija z antibiotiki. Zakaj je ta potek hitrejši in bolj izrazit prav pri otrocih? Otroci imajo položaj evstahijeve cevi bolj horizontalen kot odrasli, zato jim sluz iz nosu hitro steče po cevi v srednje uho. Poleg otrok v bolj občutljivo skupino za infekcije dihal sodijo tudi starostniki.
Zapleti, ki jih povzroča navaden prehlad, so lahko resni in človeka za dalj čas položijo v posteljo. Tako se lahko navaden prehlad razvije v virusni ali bakterijski sinusitis. Kljub temu da je virusno vnetje sinusov mogoče obvladati brez antibiotikov, jih nekateri zdravniki še vedno predpisujejo.