Zanimivo tudi v 2. ligi ABA
V košarkarski 2. ligi ABA letos igrajo trije slovenski klubi – Najvišje meri Krka, ki se želi ekspresno vrniti med regionalne prvokategornike
Na prostoru nekdanje skupne države že od leta 2001 bolj kot ne uspešno poteka košarkarska liga ABA, ki dobiva veliko medijske pozornosti. Povsem upravičeno, saj v njej od letos nastopata evroligaša Crvena zvezda in Partizan, udeleženca evropskega pokala Cedevita Olimpija in Budućnost ter član Fibine lige prvakov Igokea. Tekmovanje ima nekatere težave, kar glede na burno preteklost med državami nekdanje Jugoslavije niti ni čudno, a zdi se, da največje tičijo med beograjskima rivaloma oziroma med njihovimi navijači. Težko gremo tudi mimo sojenja, saj so delilci pravice (pre)večkrat povsem odkrito na strani predvsem Crvene zvezde in Partizana, še posebno v končnicah. V senci elitnega jadranskega tekmovanja pa od leta 2017 poteka tudi 2. liga ABA, ki je povšeči številnim jugo romantikom.
Krstni prvak Krka
Če so v preteklosti klubi v ligo ABA vstopali na podlagi dosežkov na domačih prvenstvih, je od sezone 2017/18 drugače. Na njihovo pobudo je tedaj vodstvo tekmovanja ustanovilo še drugo regionalno ligo, ki naj bi skrbela predvsem za razvoj mlajših igralcev. Sodelovanje v 2. ligi ABA so sprva določili glede na uvrstitve na domačih prvenstvih, v zadnjem času pa je zaradi slabega finančnega stanja klubov sistem bolj kot ne tak, da na tekmovanju sodelujejo tisti, ki se prijavijo. Tako kot je krstno sezono lige ABA dobila slovenska ekipa (Olimpija), je tudi krstna sezona 2. lige ABA pripadla Slovencem, natančneje Krki, ki je v finalu ugnala Primorsko. Nekdanji klub iz Kopra je slavil naslednje leto, v obeh primerih pa je tekmovanje potekalo po dvokrožnem sistemu 12 klubov, nato pa so najboljši štirje odločali o zmagovalcu. V prvi sezoni na zaključnem turnirju, v drugi pa v končnici (v polfinalu na dve, v finalu na tri zmage). Sistem končnice bi bil tudi v sezoni 2019/20, a je vmes posegla pandemija. Tekmovanje so prekinili po nepopolnih 22 krogih, v ligo ABA pa sta s posebnim povabilom prišla tedaj vodilna kluba na lestvici Borac Čačak in Split.
Ob pandemiji covida je trpel tudi šport, manjši klubi so bili potisnjeni na rob preživetja. Tako so se vodilni v ligi ABA dolgo spogledovali z idejo, da bi drugi rang regionalnega tekmovanja ukinili, na koncu pa našli rešitev, ki velja še danes. Ligo so z 12 razširili na 14 moštev, uvedli enokrožni sistem tekmovanja, tekme pa so v več tako imenovanih balončkih na enem mestu. S tem so klubom močno zmanjšali stroške potovanj. Ob tem se je razširilo tudi število moštev v končnici, in sicer na osem, ki igrajo nato po sistemu izpadanja na eno zmago. V sezoni 2020/21, ko so
v končnici sicer igrali še na dve zmagi, je prvak postal Studentski centar iz Črne gore, lani pa Zlatibor, ki se zaradi izpolnjene maksimalne kvote klubov iz ene države ni neposredno uvrstil v ligo ABA. Napredovanje je pripadlo podprvaku MZT iz Skopja, Zlatibor pa je moral odigrati dodatne kvalifikacije na dve zmagi proti najslabše uvrščenemu srbskemu moštvu v ligi ABA Borcu, proti kateremu je nato dvakrat klonil.
2. liga ABA, 2022/23: Krka, Helios, Šenčur (vsi Slovenija), Zlatibor, Sloga Kraljevo (oba Srbija), Gorica, Osijek (oba Hrvaška), Sutjeska, Podgorica (oba Črna gora), Široki, Spars Sarajevo, Borac Banjaluka (vsi BiH), Pelister Bitola, TFT Skopje (oba Severna Makedonija).
Letošnja končnica v Novem mestu?
V letošnji sezoni 2. lige ABA ima Slovenija tri predstavnike. Po treh turnirjih, ravno v teh dneh poteka četrti v Banjaluki, je bil še edini brez poraza Helios, ki je nanizal sedem zmag. Šest zmag in poraz ima Krka, brez uspeha pa je bil do tekem v Banjaluki Šenčur. Trener Krke Gašper Okorn se prvič srečuje s turnirskim sistemom tekmovanja, za katerega pravi, da ima svoje specifike. Ljubljančan na klopi novomeškega kolektiva je pred začetkom sezone napovedal napad na takojšnjo vrnitev v ligo ABA, čeprav je dodal, da imperativa vodstva kluba ni. »Tekmovanje v 2. ligi ABA je nekoliko specifično. Gre za pet tako imenovanih balonov, ime pa izvira iz časov pandemije. To je torej turnirski sistem tekmovanja, igramo pa na nevtralnem igrišču, ko nas v roku tedna dni čakata dve do tri tekme. Žreb parov so opravili na začetku sezone, zato veš, na koga se pripraviš za vsak naslednji turnir. V okviru turnirjev je
tudi dovolj časa tako za počitek kot pripravo. Taka oblika tekmovanja je logistično nekoliko drugačna, kot če bi igral krog za krogom, torej eno tekmo doma, eno v gosteh in tako naprej. Na dano situacijo smo se navadili in se ji prilagodili. Ni lahko odigrati treh tekem v šestih dneh. Je pa res, da sem bil sprva s tem sistemom zadovoljen. Po treh tovrstnih turnirjih sem si ustvaril nekoliko širšo sliko, ko lahko rečem, da sem bolj zagovornik klasičnega ligaškega tekmovanja. Ko igraš z vsako ekipo po dve tekmi, doma in v gosteh, se ustvari bolj realna slika kot zdaj. Pri zdajšnji obliki tekmovanja se vsaka tekma bolj pozna na lestvici. A sistem je tak, kot je, vsaki stvari se je treba prilagoditi. Na koncu se vse odloča v končnici, ko je izredno pomembna dnevna forma, saj se igra na eno zmago,« je svoje videnje podal Gašper Okorn. Dodajmo še, da se pri Krki močno trudijo, da bi vodstvo tekmovanja organizacijo končnice dodelilo Novemu mestu in da naj bi za to menda obstajale lepe možnosti.