Puško lahko vržete v koruzo tudi jutri
Razočarana moža poznih let želita narediti samomor, toda stvari se zapletejo, samomor odložita, med njima pa se razvije tovarištvo
Marjana Grčman je voditeljica in urednica turistične oddaje na Televiziji Slovenija Na lepše, ki gledalce vedno znova popelje v zanimive kotičke Slovenije. Toda obenem je velika ljubiteljica finskega pisatelja Arta Paasilinne. »On me s svojim črnim humorjem vedno znova nakrohota do solz. Paasilinna je veliki mag črnega humorja in ker sem po naravi nemiren duh, mi je še posebej všeč, da je vodilo vseh njegovih literarnih junakov svoboda – svoboda, ki je lahko vsem dosegljiva, ne da bi z njo ogrožali druge,« je povedala Marjana Grčman, ki jo je še posebej navdušil roman Očarljivi skupinski samomor.
Zgodba pripoveduje o dveh razočaranih možeh v poznih letih, nekdanjem direktorju Onniju Rellonenu in polkovniku Kemppainu, ki se po naključju srečata v zapuščenem seniku na finskem podeželju. Oba želita narediti samomor. Toda stvari se zapletejo in samomor odložita, srečanje pa ju napelje na misel, da bi okoli sebe zbrala somišljenike, potencialne samomorilce, da bi si nudili terapevtsko pomoč. Če jim ta ne bi pomagala, bi jim bil še vedno na voljo skupinski samomor. Pred koncem življenja si 20 najbolj zagrizenih kandidatov privošči še zadnje počitnice, kjer doživljajo neverjetno lepe stvari in pridejo do spoznanja, ki se ga niso nadejali ...
»Vsak izmed nas lahko v vsakem trenutku življenja naredi obrat, če ga res želi. Puško lahko vržete v koruzo tudi jutri. Nobena težava ni tako velika, da se je ne bi dalo rešiti. Samomorilnost je ena izmed večjih nadlog finskega naroda, po izidu romana pa naj bi se samomorilnost Fincev občutno zmanjšala. Avtorjev predrzen humor je lahko odlična psihoterapija ali povedano prosto po Paasalinni: V tem življenju je smrt najpomembnejša stvar, pa še ta ne tako zelo,« je dejala Marjana Grčman, ki ji je v spominu močno ostal prizor, ko direktor Rellonen in polkovnik Kemppain na verandi pijeta bratovščino in si zaupata reči, ki si jih nista upala povedati nobenemu smrtniku. »Paasilinna je čarodej, ki iz norosti, neprilagodljivosti, brezposelnosti, bolezni in smrti v romanih izpeljuje ideje bivanja, za katere je vredno živeti,« je še dodala Grčmanova.