Korupcija škodi tudi varnosti držav
Slovenija je letos na lestvici indeksa zaznave korupcije dosegla svoj najslabši rezultat v zgodovini
Leta 1999, ko se je Slovenija prvič pojavila v raziskavi indeksa zaznave korupcije (CPI), je naša mlada, skoraj še nedolžna država zasedla visoko 25. mesto. To ostaja najboljša uvrstitev Slovenije, ki odtlej postopno – z le redkimi napredovanji za mesto ali dve – vse bolj drsi na lestvici držav, ki jih nevladna mednarodna organizacija Transparency International (TI) od leta 1995 razvršča glede na razširjenost korupcije v javnem sektorju (višji kot je indeks, manj korupcije je v državi). Letos je Slovenija po predlanskem padcu z 38. mesta zadržala svoje doslej najnižje 41. mesto med 180 državami, zgodovinsko dno pa je povrh dosegla še z najslabšo vrednostjo indeksa doslej (56 od možnih sto točk).
Slabši nas lovijo
Le slaba tolažba je, da se je indeks poslabšal v vsej EU, da je njen povprečni indeks 64 še vedno višji kot v drugih delih sveta in da je zgodovinsko najnižjo vrednost svojega indeksa doseglo še devet evropskih držav: Ciper (52), Luksemburg (77),
Madžarska (42), Malta (51), Nizozemska (80), Poljska (55), Švedska (83), Švica (82) in Združeno kraljestvo (73 točk). Ker je nekaj od teh držav doseglo še bolj drastične padce indeksa (pri nas že na začetku z 61 točkami ni bil prav visok), smo se izognili dodatnemu izpostavljanju, kakršnega je mednarodna organizacija namenila Madžarski (poslabšanje za devet točk od leta 2015) in Veliki Britaniji (poslabšanje za sedem točk od leta 2018), ki jima je prilepila nelaskavo oznako držav, »na katere je treba paziti«. Lani si jo je prislužila tudi Avstrija, ki se ji je od leta 2020 indeks poslabšal za pet točk in je letos zdrsnila še za devet stopničk, na 22. mesto.
Na lestvici je z 90 točkami najvišje Danska pred Finsko in Novo Zelandijo, sledijo jim Norveška, Švedska, Singapur, Švica, Nizozemska, Nemčija, Luksemburg... Skandinavske države, Nova Zelandija, Singapur in Švica so bile pri vrhu že v prvi raziskavi pred 27 leti. Letos so si od članic EU pohvale za napredek prislužile Estonija (14.), Latvija (39.) ter celo Italija in Češka, s katerima si Slovenija deli 41. mesto, a sta slednji v zadnjih letih precej izboljšali svoj indeks. Očitno nas dohitevajo ali celo prehitevajo nekoč bolj koruptne države. Drugi iz nekdanje Jugoslavije ostajajo za nami: Hrvaška je 57., Črna gora 65., Makedonija 85., Srbija 101., BiH pa na 110. mestu. Od članic EU so za nami le Poljska (45.), Slovaška (49.), Grčija, Ciper (oba 51.), Romunija (63.), Bolgarija (72.) in Madžarska (77. mesto). Od evropskih držav sta najslabše uvrščeni Ukrajina (116.) in Rusija (137. mesto). Zadnja mesta zasedajo Severna Koreja, Burundi, Jemen, Venezuela, Južni Sudan in Somalija. Povprečna ocena vseh držav je 43, svoje najnižje ocene pa je doseglo 26 držav, med njimi kar tretjina članic EU.
TI poudarja tesno prepletenost korupcije, konfliktov in varnosti, saj države z nižjim indeksom dosegajo nižje rezultate na področju varnosti. »Mir v svetu se od leta 2008 krha in korupcija je prepoznana tako kot vzrok kot posledica tega. Korupcija spodkopava zaupanje v vlade in njihovo sposobnost, da zaščitijo javnost, kar vodi do večjih varnostnih groženj, ki jih je težje nadzorovati. Po drugi strani pa konflikt ustvarja priložnosti za korupcijo in onemogoča vlade, da jo obravnavajo. Ta začarani krog vpliva na države od Južnega Sudana s 13 točkami do Brazilije z 38 točkami,« so zapisali v poročilu. Vlade zato pozivajo, naj okrepijo sisteme nadzora, vzdržujejo dostop javnosti do informacij in omejijo zasebni vpliv, da bi se končno znebili korupcije in z njo povezanega nasilja ter pripomogli k varnejšemu svetu.
Vpliv krize
»Ugotovitve so zelo skrb vzbujajoče in v TI Slovenia menimo, da se bo trend nadaljeval, če odločevalci še naprej ne bodo izvajali ničelne tolerance do korupcije,« je opozorila predsednica slovenske veje organizacije Neža Grasselli. »Od 180 držav jih ima kar 124 nespremenjeno oceno, narašča pa število držav, kjer se stanje slabša. Prav stagnacija, ki je bila pred lanskoletnim zdrsom dolgo prisotna tudi v Sloveniji, nakazuje, da države ne naslavljajo korupcije v zadostni meri. Pandemija covida-19, podnebna kriza in naraščajoče varnostne grožnje po vsem svetu so spodbudile nov val negotovosti, ki le še poslabša težave s korupcijo. Poročilo nas opominja, da mir ni samoumeven in da lahko korupcija spodbudi konflikte prav toliko, kot konfliktno in nestabilno okolje odpira vrata korupciji. Ugotovitve za leto 2022 so zelo skrb vzbujajoče tako za Slovenijo kot za zahodno Evropo in EU, niso pa nepričakovane,« so nam o vzrokih za slabše ocene pri nas in v EU še povedali v naši podružnici mednarodne organizacije, ki s pomočjo podatkov in analiz neodvisnih ustanov izračunava vodilni svetovni kazalnik korupcije.
»Glede na nenehno opozarjanje na korupcijo v slovenskem zdravstvu, poleg tega pa še škandal s prejemanjem podkupnin evropskih poslancev v aferi Katargate in korupcijske afere v povezavi z vojno v Ukrajini, nas splošni rezultat ne preseneča – v zadnjem letu je korupcija nenehno polnila medijske vsebine, hkrati pa še nismo naredili strateških premikov na bolje,« ocenjujejo v komisiji za preprečevanje korupcije (KPK). »V jedro sistemske korupcije ne moremo poseči sami. Na potezi je predvsem vlada: s spreminjanjem zakonodaje, upoštevanjem naših priporočil in ne zgolj s strinjanjem z njimi, vodenjem z zgledom. Moralni kapital, da to stori, ima,« meni dr. Robert Šumi, predsednik KPK.
»Slabša ocena Slovenije je rezultat obdobja Janševe vlade v času covidne krize in s tem povezanih sumljivih nabav medicinske opreme. Podobno je bilo drugod v EU, saj so v tem času države hitro in brez pravega nadzora dajale v obtok velika denarna sredstva. Krize običajno prinašajo razne oblike subvencij, tako v EU kot pri nas je bila prosta pot za zadolževanje. Ko je v obtoku veliko sredstev, je lažje posegati po njih. Korupcija gre z roko v roki s takimi razmerami,« pojasnjuje vzroke za rekordno nizko oceno Slovenije in nekaterih drugih članic EU ekonomist dr.