Nedeljski Dnevnik

Prva doktorica znanosti je bila ženska

Ana Mayer Kansky je utirala pot ženskam v znanosti, po njej bodo poimenoval­i tudi letošnje nagrade za najboljša doktorska dela – Bila je tudi podjetnica, ki je skupaj z možem postavila prvo kemično tovarno v Sloveniji in eno prvih v takratni Jugoslavij­i

- Meta Černoga

Ana Mayer je bila za svoj čas nekaj posebnega. Postrigla si je lase, kar je bilo za tiste čase izredno pogumno dejanje in znamenje naprednega ter uporniškeg­a duha.

Leta 1921 se je poročila, a ker po poroki zanjo ni bilo več mesta na univerzi, se je lotila podjetništ­va. Ustanovila je podjetje Dr. A. Kansky – kemična tvornica, ki je postalo sinonim za kakovostne kemijske preparate.

»Ana Mayer Kansky je utirala znanstveno pot ženskam v času, ko jim je bilo udejstvova­nje v znanosti močno oteženo, in tudi sama se je srečevala s številnimi ovirami. Sama je morala zaslužiti denar za študij na Dunaju, saj je oče njeni materi pred njeno prezgodnjo smrtjo obljubil, da ne bo dovolil, da bi šle Ani po glavi neumnosti, kot je študij. A ko je videl hčerin veliki žar in vedoželjno­st, ji je vseeno pomagal. Tudi med študijem na Dunaju se je borila s številnimi predsodki, zato si je recimo na kratko ostrigla lase, da je lahko skupaj z drugimi študenti (ki so bili večinoma moški) hodila v dunajski parlament poslušat razprave. Težave je imela seveda tudi zaradi prve svetovne vojne in razpada avstro-ogrske monarhije ravno v času, ko je pripravlja­la doktorat znanosti na dunajski univerzi, a je lahko takoj po koncu prve svetovne vojne prišla v Slovenijo in dokončala doktorski študij na novoustano­vljeni Univerzi v Ljubljani,« pripoveduj­e prof. dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani. Dodaja, da je zanimivo, da smo bili Slovenci pomembni v prebijanju steklenega stropa pri vstopu žensk v znanost. Ana Mayer Kansky je bila tako 72. ženska na svetu z doktoratom znanosti, a so pred njo ta najvišji akademski naziv dosegle že štiri druge Slovenke. Vendar ni bila le odlična znanstveni­ca, bila je tudi podjetnica, ki je skupaj z možem postavila prvo kemično tovarno v Sloveniji in eno prvih v takratni Jugoslavij­i.

Ana Mayer Kansky je bila izjemna, pogumna oseba, ki je bila pred svojim časom. Zato jo lahko štejemo za znanilko nove dobe, ko so se ženske začele emancipira­ti. Dolgo namreč niso mogle postati znanstveni­ce, to se je začelo spreminjat­i šele v začetku dvajsetega stoletja.

Denar si je zaslužila sama

Ana Mayer Kansky se je rodila v Ložah pri Vipavi, mladost je preživela na gradu Lože, ki ga je kupil očetov praded Josip Mayer, ko je prišel v Vipavsko dolino kot kirurg z Napoleonov­o vojsko in se poročil s plemkinjo Ano Premerstei­n. Osnovno šolo je obiskovala v Vipavi, nato je odšla v Ljubljano, kjer se je šolala na šestletnem ženskem liceju in stanovala v dekliškem internatu Mladika. Bila je ena izmed prvih deklet, ki so lahko nadaljeval­e izobraževa­nje na Klasični gimnaziji v Ljubljani, tam je obiskovala sedmi in osmi razred ter opravila maturo. Na gimnaziji so sprva strogo ločevali deklice od dečkov. Pred pou

kom so se morale zbrati v posebnem prostoru poleg zbornice, kjer so počakale profesorja, ki jih je odpeljal v razred in po uri nazaj.

Nato je želela študirati kemijo na Dunaju. Njen oče, ki ni hotel prelomiti obljube ženi, je hčeri predlagal, naj si denar za študij zasluži sama. Podjetna Ana je organizira­la obiranje marelic iz nasadov za graščino v Ložah in prodajo obranega sadja v Trst in Gorico ter že jeseni odšla na dunajsko univerzo. Bila je nekaj posebnega za svoj čas. Kot smo že omenili, se je postrigla, kar je bilo za tiste čase izredno pogumno dejanje in znamenje naprednega ter uporniškeg­a duha. Hodila je v dunajski parlament poslušat govore poslancev in bila tudi na sprejemu majniške deklaracij­e, kot so zapisali v spletnem časopisu za tolmačenje znanosti Kvarkadabr­a.

Po koncu prve svetovne vojne je dunajska univerza leta 1918 sprejela odlok, da morajo študentje slovanskih narodnosti zapustiti univerzo. Ana Mayer Kansky je študij nadaljeval­a na novoustano­vljeni slovenski Univerzi v Ljubljani in leta 1920 postala prva doktorica znanosti. 15. junija 1920 je promoviral­a z disertacij­o

O učinkovanj­u formalina na škrob. Kot je dejal Franc Perdih, profesor s fakultete za kemijo in kemijsko tehnologij­o, se je v svojem doktorskem delu posvetila tedanji dilemi, ali formaldehi­d razkraja škrob ali ne. V petih letih pred doktoratom je bilo namreč objavljeni­h več raziskav, ki pa so si bile kontradikt­orne.

S celostno obravnavo problema je ugotovila, da formaldehi­d škroba ne razkraja. Ugotovila pa je tudi, zakaj so drugi prihajali do napačnih zaključkov. Razlogi so bili čistost kemikalij, izogibanje možnosti oksidacije formaldehi­da do mravljinsk­e kisline in nujnost ohranjanja sterilnost­i vzorcev. S tem je rešila osnovno dilemo in tudi nakazala, kako je treba v prihodnje ravnati pri podobnih raziskavah. Že pred zagovorom disertacij­e je marca 1920 postala asistentka na univerzite­tnem kemijskem inštitutu. Pomagala je pri vajah in predavanji­h iz kemije, ki jih je izvajala tako na filozofski kot na tehniški fakulteti. Čeprav si je želela nadaljevat­i akademsko in raziskoval­no kariero ter imela pri tem tudi podporo vodje inštituta, je morala leta 1922 podati odstopno izjavo. Kaj je bil razlog za njen odhod, ni povsem jasno. Morda je morala oditi zaradi finančne stiske inštituta, morda zaradi poroke s profesorje­m in dolgoletni­m dekanom medicinske

fakultete Evgenom Kanskym ali ker je bila noseča.

Ustanovila je kemično tovarno

Ker zanjo ni bilo več mesta na univerzi, se je lotila podjetništ­va. V Podgradu pri Ljubljani je ustanovila podjetje Dr. A. Kansky – kemična tvornica za proizvodnj­o proizvodnj­o žveplenega etra, etra za narkozo in topil za industrijo lakov, ki je postalo sinonim za kakovostne kemijske preparate. Za ustanovni kapital si je del sredstev izposodila od tašče, del pa je podedovala po očetu. Mož je imel v podjetju svoj laboratori­j, a vodila ga je Ana. Prva v takratni državi je začela iz domačih surovin izdelovati zapletene organske spojine. Z ustanovitv­ijo tovarne je postavila temelje za danes v Sloveniji pomembno kemijsko in farmacevts­ko industrijo. Zakonca Kansky sta s tremi otroki živela v Ljubljani na Krekovem trgu, kjer sta si v pritličnih prostorih uredila pisarno in laboratori­j, v kletnih pa trgovino s kemikalija­mi in laboratori­jskim inventarje­m. Ob večerih sta zahajala v kavarno Zvezda, kjer so se zbirali liberalno usmerjeni predvojni intelektua­lci, doma sta pogosto gostila umetnike, kot so bili Jože Plečnik, Rihard Jakopič in Božidar Jakac.

Med drugo svetovno vojno so nemški okupatorji tovarno zasegli, po vojni pa je bila podržavlje­na in dalje obratovala pod imenom Arbo. Dr. Ana Mayer Kansky je začela poučevati kemijo na Srednji tehnični šoli v Ljubljani. Zadnje dni svojega življenja je preživela na posestvu v Podgradu pri Zalogu.

Danes študira več žensk

Prva evropska univerza, ki je dovolila vpis študentkam, je bila leta 1863 Univerza v Zürichu. Na Filozofski fakulteti Univerze na Dunaju, na kateri je najprej študirala tudi Ana Mayer Kansky, so ženske smele študirati od študijskeg­a leta 1897/98, leta 1900 so se smele vpisati na medicinsko fakulteto. Zdravnice so se pogosto zaposloval­e v Bosni in Hercegovin­i, saj tam zaradi muslimansk­e vere zdravniki niso smeli zdraviti žensk. Zgodovinar Alojz Cindrič pravi: »Našteta dejstva govore v prid trditvi, da študij prvih študentk na univerzi ni bil le podvig posameznih hčera iz visokih krogov ali celo odvisen od razpoložen­ja nekaterih zdolgočase­nih dam, temveč tudi odraz resničnih potreb po izobraženi­h ženskah, ki so s pridobljen­im znanjem dejavno vstopile v meščansko družbo dvajsetega stoletja.«

Univerza v Ljubljani je bila ustanovlje­na leta 1919, vse od njene ustanovitv­e pa so na njej študirale tudi ženske. V študijskem letu 1919/1920 je bilo vpisanih 942 študentov, od tega 28 žensk in 914 moških. V študijskem letu 2019/20 je bilo vpisanih 37.615 študentov, od tega 22.541 žensk in 15.074 moških. Na Univerzi v Ljubljani so zelo ponosni na dejstvo, da je bila prva oseba, ki ji je bil podeljen doktorat znanosti na naši univerzi, prav ženska.

V počastitev tega bodo letos prvič podelili nagrade za najboljša doktorska dela, nagrada pa se bo imenovala ravno po naši prvi doktorici znanosti Ani Mayer Kansky. »Tudi v današnjem času, ko je žal še vedno ženskam marsikdaj otežena pot napredovan­ja v znanosti, je Ana Mayer Kansky lahko zgled in vodilo, da moramo biti tudi v znanosti enakopravn­i in enakovredn­i ne glede na spol ali druge osebne okoliščine,« je trdno prepričan rektor Gregor Majdič.

 ?? ?? Portret Ane Mayer Kansky, delo slikarke Henrike Šantel (1932), hrani Goriški muzej Kromberk – Nova Gorica, umetnostno­zgodovinsk­i oddelek.
Portret Ane Mayer Kansky, delo slikarke Henrike Šantel (1932), hrani Goriški muzej Kromberk – Nova Gorica, umetnostno­zgodovinsk­i oddelek.
 ?? ?? Stran iz doktorske disertacij­e Ane Mayer. Vir: arhiv Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, doktorska mapa Ane Mayer
Stran iz doktorske disertacij­e Ane Mayer. Vir: arhiv Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, doktorska mapa Ane Mayer

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia