Prva doktorica znanosti je bila ženska
Ana Mayer Kansky je utirala pot ženskam v znanosti, po njej bodo poimenovali tudi letošnje nagrade za najboljša doktorska dela – Bila je tudi podjetnica, ki je skupaj z možem postavila prvo kemično tovarno v Sloveniji in eno prvih v takratni Jugoslaviji
Ana Mayer je bila za svoj čas nekaj posebnega. Postrigla si je lase, kar je bilo za tiste čase izredno pogumno dejanje in znamenje naprednega ter uporniškega duha.
Leta 1921 se je poročila, a ker po poroki zanjo ni bilo več mesta na univerzi, se je lotila podjetništva. Ustanovila je podjetje Dr. A. Kansky – kemična tvornica, ki je postalo sinonim za kakovostne kemijske preparate.
»Ana Mayer Kansky je utirala znanstveno pot ženskam v času, ko jim je bilo udejstvovanje v znanosti močno oteženo, in tudi sama se je srečevala s številnimi ovirami. Sama je morala zaslužiti denar za študij na Dunaju, saj je oče njeni materi pred njeno prezgodnjo smrtjo obljubil, da ne bo dovolil, da bi šle Ani po glavi neumnosti, kot je študij. A ko je videl hčerin veliki žar in vedoželjnost, ji je vseeno pomagal. Tudi med študijem na Dunaju se je borila s številnimi predsodki, zato si je recimo na kratko ostrigla lase, da je lahko skupaj z drugimi študenti (ki so bili večinoma moški) hodila v dunajski parlament poslušat razprave. Težave je imela seveda tudi zaradi prve svetovne vojne in razpada avstro-ogrske monarhije ravno v času, ko je pripravljala doktorat znanosti na dunajski univerzi, a je lahko takoj po koncu prve svetovne vojne prišla v Slovenijo in dokončala doktorski študij na novoustanovljeni Univerzi v Ljubljani,« pripoveduje prof. dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani. Dodaja, da je zanimivo, da smo bili Slovenci pomembni v prebijanju steklenega stropa pri vstopu žensk v znanost. Ana Mayer Kansky je bila tako 72. ženska na svetu z doktoratom znanosti, a so pred njo ta najvišji akademski naziv dosegle že štiri druge Slovenke. Vendar ni bila le odlična znanstvenica, bila je tudi podjetnica, ki je skupaj z možem postavila prvo kemično tovarno v Sloveniji in eno prvih v takratni Jugoslaviji.
Ana Mayer Kansky je bila izjemna, pogumna oseba, ki je bila pred svojim časom. Zato jo lahko štejemo za znanilko nove dobe, ko so se ženske začele emancipirati. Dolgo namreč niso mogle postati znanstvenice, to se je začelo spreminjati šele v začetku dvajsetega stoletja.
Denar si je zaslužila sama
Ana Mayer Kansky se je rodila v Ložah pri Vipavi, mladost je preživela na gradu Lože, ki ga je kupil očetov praded Josip Mayer, ko je prišel v Vipavsko dolino kot kirurg z Napoleonovo vojsko in se poročil s plemkinjo Ano Premerstein. Osnovno šolo je obiskovala v Vipavi, nato je odšla v Ljubljano, kjer se je šolala na šestletnem ženskem liceju in stanovala v dekliškem internatu Mladika. Bila je ena izmed prvih deklet, ki so lahko nadaljevale izobraževanje na Klasični gimnaziji v Ljubljani, tam je obiskovala sedmi in osmi razred ter opravila maturo. Na gimnaziji so sprva strogo ločevali deklice od dečkov. Pred pou
kom so se morale zbrati v posebnem prostoru poleg zbornice, kjer so počakale profesorja, ki jih je odpeljal v razred in po uri nazaj.
Nato je želela študirati kemijo na Dunaju. Njen oče, ki ni hotel prelomiti obljube ženi, je hčeri predlagal, naj si denar za študij zasluži sama. Podjetna Ana je organizirala obiranje marelic iz nasadov za graščino v Ložah in prodajo obranega sadja v Trst in Gorico ter že jeseni odšla na dunajsko univerzo. Bila je nekaj posebnega za svoj čas. Kot smo že omenili, se je postrigla, kar je bilo za tiste čase izredno pogumno dejanje in znamenje naprednega ter uporniškega duha. Hodila je v dunajski parlament poslušat govore poslancev in bila tudi na sprejemu majniške deklaracije, kot so zapisali v spletnem časopisu za tolmačenje znanosti Kvarkadabra.
Po koncu prve svetovne vojne je dunajska univerza leta 1918 sprejela odlok, da morajo študentje slovanskih narodnosti zapustiti univerzo. Ana Mayer Kansky je študij nadaljevala na novoustanovljeni slovenski Univerzi v Ljubljani in leta 1920 postala prva doktorica znanosti. 15. junija 1920 je promovirala z disertacijo
O učinkovanju formalina na škrob. Kot je dejal Franc Perdih, profesor s fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, se je v svojem doktorskem delu posvetila tedanji dilemi, ali formaldehid razkraja škrob ali ne. V petih letih pred doktoratom je bilo namreč objavljenih več raziskav, ki pa so si bile kontradiktorne.
S celostno obravnavo problema je ugotovila, da formaldehid škroba ne razkraja. Ugotovila pa je tudi, zakaj so drugi prihajali do napačnih zaključkov. Razlogi so bili čistost kemikalij, izogibanje možnosti oksidacije formaldehida do mravljinske kisline in nujnost ohranjanja sterilnosti vzorcev. S tem je rešila osnovno dilemo in tudi nakazala, kako je treba v prihodnje ravnati pri podobnih raziskavah. Že pred zagovorom disertacije je marca 1920 postala asistentka na univerzitetnem kemijskem inštitutu. Pomagala je pri vajah in predavanjih iz kemije, ki jih je izvajala tako na filozofski kot na tehniški fakulteti. Čeprav si je želela nadaljevati akademsko in raziskovalno kariero ter imela pri tem tudi podporo vodje inštituta, je morala leta 1922 podati odstopno izjavo. Kaj je bil razlog za njen odhod, ni povsem jasno. Morda je morala oditi zaradi finančne stiske inštituta, morda zaradi poroke s profesorjem in dolgoletnim dekanom medicinske
fakultete Evgenom Kanskym ali ker je bila noseča.
Ustanovila je kemično tovarno
Ker zanjo ni bilo več mesta na univerzi, se je lotila podjetništva. V Podgradu pri Ljubljani je ustanovila podjetje Dr. A. Kansky – kemična tvornica za proizvodnjo proizvodnjo žveplenega etra, etra za narkozo in topil za industrijo lakov, ki je postalo sinonim za kakovostne kemijske preparate. Za ustanovni kapital si je del sredstev izposodila od tašče, del pa je podedovala po očetu. Mož je imel v podjetju svoj laboratorij, a vodila ga je Ana. Prva v takratni državi je začela iz domačih surovin izdelovati zapletene organske spojine. Z ustanovitvijo tovarne je postavila temelje za danes v Sloveniji pomembno kemijsko in farmacevtsko industrijo. Zakonca Kansky sta s tremi otroki živela v Ljubljani na Krekovem trgu, kjer sta si v pritličnih prostorih uredila pisarno in laboratorij, v kletnih pa trgovino s kemikalijami in laboratorijskim inventarjem. Ob večerih sta zahajala v kavarno Zvezda, kjer so se zbirali liberalno usmerjeni predvojni intelektualci, doma sta pogosto gostila umetnike, kot so bili Jože Plečnik, Rihard Jakopič in Božidar Jakac.
Med drugo svetovno vojno so nemški okupatorji tovarno zasegli, po vojni pa je bila podržavljena in dalje obratovala pod imenom Arbo. Dr. Ana Mayer Kansky je začela poučevati kemijo na Srednji tehnični šoli v Ljubljani. Zadnje dni svojega življenja je preživela na posestvu v Podgradu pri Zalogu.
Danes študira več žensk
Prva evropska univerza, ki je dovolila vpis študentkam, je bila leta 1863 Univerza v Zürichu. Na Filozofski fakulteti Univerze na Dunaju, na kateri je najprej študirala tudi Ana Mayer Kansky, so ženske smele študirati od študijskega leta 1897/98, leta 1900 so se smele vpisati na medicinsko fakulteto. Zdravnice so se pogosto zaposlovale v Bosni in Hercegovini, saj tam zaradi muslimanske vere zdravniki niso smeli zdraviti žensk. Zgodovinar Alojz Cindrič pravi: »Našteta dejstva govore v prid trditvi, da študij prvih študentk na univerzi ni bil le podvig posameznih hčera iz visokih krogov ali celo odvisen od razpoloženja nekaterih zdolgočasenih dam, temveč tudi odraz resničnih potreb po izobraženih ženskah, ki so s pridobljenim znanjem dejavno vstopile v meščansko družbo dvajsetega stoletja.«
Univerza v Ljubljani je bila ustanovljena leta 1919, vse od njene ustanovitve pa so na njej študirale tudi ženske. V študijskem letu 1919/1920 je bilo vpisanih 942 študentov, od tega 28 žensk in 914 moških. V študijskem letu 2019/20 je bilo vpisanih 37.615 študentov, od tega 22.541 žensk in 15.074 moških. Na Univerzi v Ljubljani so zelo ponosni na dejstvo, da je bila prva oseba, ki ji je bil podeljen doktorat znanosti na naši univerzi, prav ženska.
V počastitev tega bodo letos prvič podelili nagrade za najboljša doktorska dela, nagrada pa se bo imenovala ravno po naši prvi doktorici znanosti Ani Mayer Kansky. »Tudi v današnjem času, ko je žal še vedno ženskam marsikdaj otežena pot napredovanja v znanosti, je Ana Mayer Kansky lahko zgled in vodilo, da moramo biti tudi v znanosti enakopravni in enakovredni ne glede na spol ali druge osebne okoliščine,« je trdno prepričan rektor Gregor Majdič.