Divača bo vendarle postala njihov drugi dom
Prvih dvanajst stanovalcev Doma na Krasu se bo ta teden preselilo v Divačo v nov, svobodnejši dom – Nasprotovanja se še niso polegla
Dvanajst stanovalcev, ki sedaj zaradi različnih stisk in težav v duševnem zdravju bivajo v posebnem socialnovarstvenem zavodu v Dutovljah, bo dobilo priložnost zaživeti svobodnejše in po svoji meri oblikovano življenje. Sobe dveh hišk novega stanovanjskega naselja ob Kajuhovi ulici v Divači bodo ta teden postale njihov novi dom. V zadnjem letu smo zaradi nedobrodošlice, ki so jim jo izrekli v Divači, večkrat pisali o njihovih stiskah, prostorskih in sistemskih. Mnogi niso več verjeli, da bi lahko Divača postala njihov drugi dom. »Sedaj naši stanovalci vendarle res verjamejo, da se bo to zgodilo,« je
Nevenka Ražman, vršilka dolžnosti direktorice Zavoda na Krasu, dan pred odprtjem dveh novih bivalnih enot v Divači povzela njihovo veselje in s tem spomnila, da pot v skupnost ni bila lahka. Tako kot se njihovi stanovalci veselijo svobode, se nekateri Divačani bojijo njihovega prihoda.
»V zadnjem času so naši stanovalci redno obiskovali Divačo, sodelovali pri izbiri opreme, izbrali so si že svoje sobe, v prihodnjih dneh pa se bodo tja tudi zares preselili,« pričakovanje opiše Ražmanova. Kakšen mesec kasneje bo nared še tretja hiša na Partizanski cesti in tako se bo skupaj v Divačo odselilo 18 stanovalcev Doma na Krasu. Gre za enega prvih korakov do morda nekoč popolne ukinitve zaprtih zavodov, ko nikomur več ne bodo odvzeti dostojanstvo, občutek doma in svoboda.
»Trajalo je dlje, kot smo pričakovali. Na koncu se je zavleklo še z opremo in kuhinjo,« pove Nevenka Ražman, ki je prepričana, da se bodo stanovalci v novih hišah dobro počutili. Meni, da so storili vse, kar so lahko, da bodo v Divači sprejeti, nasprotnike pa lahko v tem trenutku prepriča le osebna izkušnja, zato s selitvami ne želijo odlašati. »Trudili se bomo, da bomo odgovorni sosedje. Če bodo težave, jih bomo dolžni reševati,« zagotavlja. Za razbijanje predsodkov so v Divači lanskega oktobra odprli tudi informacijsko pisarno. V njej se lahko oglasijo vsi, ki imajo kakršnoko
li vprašanje in ki jih zanima njihovo delo. »Poleg tega bodo naše strokovne delavke tudi Divačanom pomagale pri uveljavljanju njihovih pravic na področju socialnega in zdravstvenega varstva, jim pomagale izpolniti kakšen obrazec, svetovale, kam se lahko obrnejo po pomoč,« Ražmanova spomni na pomen vzajemnega sodelovanja.
Dobre izkušnje življenja v skupnosti
V Domu na Krasu trenutno biva okrog 120 stanovalcev, preveč, da bi jim lahko zagotavljali dostojno bivanje. Na pot deinstitucionalizacije so stopili leta 2020, finančno jih je pri tem podprla tudi Evropska unija, ki
Slovenijo opozarja, da je treba zaprte zavode čim prej odpreti navzven, ljudem, ki so se znašli v njih, pa ponuditi svobodnejše oblike bivanja v skupnosti. Doslej so že vzpostavili bivanjske skupnosti v Sežani, Postojni in Dutovljah, njihovi stanovalci so se v skupnosti dobro znašli. Lanskega oktobra so v sežanski knjižnici pripravili literarni večer, ena od stanovalk v Sežani deluje v domači župniji, obdelujejo vrt, sami gredo na nogometno tekmo, v knjižnico, k zobozdravniku, nekateri obiskujejo košarko. Ko potrebujejo oporo, jo dobijo. »To je moj dom. Svoboda zame pomeni to, da lahko delam, kar sam želim in kar me veseli, in seveda tudi to, da opravim svoje dolžnosti. Imam svoj prosti čas, grem na sprehod, uživam v branju knjig v angleščini, sam grem ponje v knjižnico, sodelujem v literarnem krožku ...« nam je svoje življenje v bivanjski skupnosti v Sežani opisal Dean Dobrilović. Po 15 letih življenja v skupnosti razmišlja, da bi ga življenje v zaprtem zavodu najbrž pahnilo v apatijo in otopelost.
V podobne stanovanjske skupnosti bi se moralo do sredine letošnjega leta preseliti 70 stanovalcev Doma na Krasu, a zaradi visokih cen nepremičnin na trgu in tudi zaradi nerazumevanja številka bržkone ne bo dosežena pravočasno. »V zaključni fazi je, kot rečeno, urejanje tretje hiše v Divači, tja se bo predvidoma čez mesec ali dva preselilo še šest stanovalcev. S četrto stavbo, ki jo imamo v Divači, ne bo šlo tako hitro. Gre za starejšo hišo, ki jo moramo še prilagoditi, in trenutno se ureja dokumentacija,« pojasni direktorica. Novi dom za 22 stanovalcev urejajo še v Vipavski dolini v Renčah, Novi Gorici in Solkanu. Možnost izselitve v okolje bo v prvi polovici leta dobila le dobra polovica sprva predvidenih varovancev, vseeno pa v zavodu predvidevajo, da bodo do skupno 70 novih postelj v bivalnih enotah prišli do konca letošnjega leta.
Nasprotniki opozarjajo na nestrokovno delo
V podobne stanovanjske skupnosti bi se moralo do sredine letošnjega leta preseliti 70 stanovalcev Doma na Krasu, a zaradi visokih cen nepremičnin na trgu in tudi zaradi nerazumevanja številka bržkone ne bo dosežena.
Spomnimo: ob lanski novici, da se stanovalci Doma na Krasu selijo tudi v bivanjske enote v Divači, je tam završalo. Divačani so med drugim povedali, da jih je strah nasilja in nadlegovanja, da jih skrbi za lastno varnost ... Od predvidenih 26 novih sokrajanov so jih bili na začetku pripravljeni sprejeti največ šest. Nasprotovanja se še niso pomirila. Zaskrbljeni krajani, zbrani v civilni iniciativi Gibanje za Divačo, sicer poudarjajo, da deinstitucionalizacijo podpirajo, da pa je bila ta v tem primeru izpeljana nestrokovno in da je Divača premajhen kraj za toliko priselitev. Svoje pomisleke so novembra predstavili tudi sedanjemu ministru za solidarno prihodnost Simonu Maljevcu. Strinjajo se, da se v Divači varovancem doma namenita dve na novo zgrajeni enoti, medtem ko s selitvijo v preostali dve ne soglašajo. Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je tedaj še bedelo nad to problematiko, so predlagali, naj preostali dve hiši odkupi in ju nameni občini Divača, ta pa naj v njih uredi bodisi dnevni center za starejše ali prostore za mladino in društva.
S problematiko se bo poslej ukvarjalo novooblikovano ministrstvo za solidarno prihodnost, divaška županja Alenka Štrucl Dovgan pa meni, da bodo nesoglasja rešili in da stanovalce v občini sprejemajo z odprtimi rokami. Kraški projekt deinstitucionalizacije naj bi postal vzorčen primer, kako se tega lotiti tudi v drugih socialnovarstvenih zavodih po državi.