Napadajo nas Turki in Kitajci
V strahu pred vsiljivci je alarmantni klic že prišel do največjih evropskih gradbenikov, ki niti slučajno ne nameravajo bogate gradbeniške potice, zabeljene z neusahljivim virom denarja iz Bruslja, deliti z nikomer
Prvi avstrijski gradbinec Strabag, ki je s svojo močjo in nevoščljivostjo slovenske desnice kar lepo prispeval k propadu Ivana Zidarja, Hilde Tovšak in Dušana Črnigoja ter z njimi k večnemu poslovnemu odhodu SCT, Vegrada in Primorja, je v Ljubljani blesteče obnovil kultno Cukrarno in si dokončno oddahnil, ko se je prebil na prvo mesto tudi med slovenskimi gradbinci. K popolnosti je prispeval avstrijski nakup cementarne Anhovo, kjer monopolno še vedno drago prodajajo cement, čeprav se cene gradbenemu železu, energetiki in transportu nižajo.
Prek Kolektorja v EU
Toda v slasti monopola so nenadoma začutili grožnjo še močnejših in mnogo bolj prodornih, kot so sami. V strahu pred vsiljivci je alarmantni klic že prišel do največjih evropskih gradbenikov, ki niti slučajno ne nameravajo bogate gradbeniške potice, zabeljene z neusahljivim virom denarja iz Bruslja, deliti z nikomer.
Kaj se dogaja v Sloveniji tako pomembnega za evropsko gradbeništvo, ki je že hudo striglo z ušesi, ko so Hrvatje prepustili Kitajcem gradnjo mostu na Pelješac, ki ga je projektiral Slovenec Marjan Pipenbaher, česar arhitekturna gospoda v Zagrebu še vedno ni prebolela. V Sloveniji se je pojavila resnična gradbena nevarnost za Evropsko unijo, potem ko so turški gradbeniki v zavetju slovenskih gradbenih inženiringov prišli do vrtanja predora skozi Karavanke, kar je takoj razbesnelo Avstrijce. Nato pa so prišli Turki do posla tudi za vrtanje predorov na trasi drugega tira od Divače do Kopra kot podizvajalci nosilca celotnega posla idrijskega Kolektorja. Turki so prišli do posla z nizko ceno in dovolj prijazne naklonjenosti Alenke Bratušek, ki je področje infrastrukture in prostora obvladovala že v vladi Marjana Šarca in ga ponovno dobila pod svojo kontrolo v najnovejši ministrski postavi predsednika vlade Roberta Goloba, čeprav je bilo zaradi njenega imenovanja v ozadju precej hude krvi, vendar je bilo treba zadržati trdnost koalicije.
Bratuškovo so Turki očarali že za časa njenega predsedovanja vladi, vabljena je bila na odprtje povsem novega letališča v Carigradu, velikega projekta predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, ki bi kot faraon rad za vedno zatrl slavo najbolj ljubljenega turškega predsednika Kemala Atatürka, po katerem se imenuje staro letališče. Alenka Bratušek verjetno v Carigradu ni bila naključno pričakana kot prelestna dama iz turških žajfnic, ki so dobesedno popolnoma očarale Slovenijo z lepoticami in lepotci, ki imajo vse razen trohice igralskega talenta. Po teatralnem obisku Turčije, ki se je nehala potegovati za vstop v EU in napovedala, da bodo počakali, da se bo EU priključila njim, so Turki začeli sistematično osvajanje Slovenije. Ljubljana ima dvakrat na dan letalsko povezavo z največjim mestom ob Bosporju, na grozo albanskih slaščičarjev je Ljubljano začela osvajati veriga sladkih orientalskih omam s kavarnami Istanbul, v katerih prodajajo vsakodnevno sveže slaščice, predvsem baklave na sto načinov, ki jih ponoči izdelajo v Turčiji, zjutraj pa so naprodaj v Ljubljani. Samo medklic: za zdaj najuspešneje turškim slaščicam v Sloveniji kljubuje s skoraj stoletno tradicijo slaščičarna Berzo na Vrhniki, ki je točno pod rojstno hišo Ivana Cankarja, njeni krofi pa so bili lani razglašeni za najboljše v naši državi. Sicer pa je treba vedeti, da Turki vedno in povsod jasno povedo, da nimajo nikakršnih zgodovinskih ali poslovnih stikov z Albanijo. Letalske povezave in slaščice so prijaznejši del poslovnega napada Turkov, ki vrtajo na Krasu in stanujejo v zabojnikih blizu Postojne ter so neproblematični novi naseljenci. Predvsem pa zelo dobri delavci, ki točno poznajo svoje delo in se ne pritožujejo nad plačilom, kajti njihovi delodajalci so del državnega načrta, kako bi Turčija prišla v EU na raznih področjih pri zadnjih vratih.
Kaj torej skrbi avstrijski Strabag? Že pri objavi razpisa del za drugi tir je bi
lo jasno, da bo morala imeti finančno hudo oskubljena osnovna pogodba s časom množico finančnih aneksov, da bi se dela končala uspešno in pravočasno, za kar je seveda odgovoren Kolektor, ki že zdaj dela na meji stroškov. Tako hudo je, da imajo v rezervni rešitvi celo prodajo Dela. Seveda ima ključ do povišanj cene v rokah ministrica Bratuškova in z njo tudi vlada. Namiguje se, da Turki natanko vedo, da bo pri gradnji prvega tira do Kopra, ob katerem je bil s prihodom Bratuškove že najavljena gradnja še enega vzporednega tira, prišlo do denarnih težav. Tako se je že razvedelo, da predsednik uprave Nove Ljubljanske banke Blaž Brodnjak, ki se je začel obnašati vzvišeno celo nad lastno državo, niti slučajno ne bi dal kreditov gradbincem, če bi jih potrebovali. Ob spletu »srečnih« okoliščin bi se lahko zgodilo, da gradbeništvo Kolektor odneha, potem pa jih odprtih rok z že pripravljenim denarjem čakajo turški podizvajalci, ki bi jih z največjim veseljem odkupili. Tako bi Turki prišli do evropske blagovne znamke gradbeništva Kolektor s sedežem v Sloveniji, v EU. Postali bi lokalno in mednarodno priznana gradbena družba, s katero bi Turki s sedanjim načinom dela in plačevanja delavcev z lahkoto konkurirali pri vseh gradbenih razpisih v Evropi. Enostavno kot kebab in očarljivo kot v televizijskih nadaljevankah s pridihom haremskih spletk. Samo medklic: v Nemčiji se je kebab prebil na prvo mesto v hitri prehrani Nemcev. Adijo, nemške klobase in naša potica!
Zlate stolpnice po kitajsko
V avstralskem Melbournu, kjer se je nedavno končal prvi vsakoletni grand slam teniški turnir, je lokalni gradbinec pred petnajstimi leti blizu centralne železniške postaje Južni križ, Southeren Cross, zgradil veličastno poslovno-stanovanjsko stolpnico in jo skušal prodati, pa ni šlo. Prišli so lokalni in občasni kitajski poslovni veljaki in mu obljubili, da bodo takoj kupili in zasedli stolpnico, če zadnja nadstropja gradbinec obleče z rumeni zlatimi ploščami. Zlata barva z rdečimi trakovi za kitajske poslovneže pomeni srečo, poslovno in zasebno, ter posledično veliko denarja. Avstralski gradbinec je stolpnico, ki zdaj zlato žari v glavnem mestu države Victoria, z lahkoto prodal.
Ali misli z zlato barvo v Ljubljano privabiti kitajske finančne mogotce tudi velemojster za posle z bananami Izet Rastoder, ki ob Celovški cesti z rumeno zlato barvo odeva kar dve stanovanjski stolpnici z imenom Spektra, ki bosta najvišji v našem glavnem mestu? Sicer pa je v Ljubljani uradno že nekaj tisoč Kitajcev, ki popolnoma neopazno švigajo po raznih poslih in širijo svoje dejavnosti za nove rojake, ki prihajajo.
Povsem blizu stolpnic Spektra nastaja Kvart, novo veliko stanovanjsko naselje v Šiški, ki se gradi z denarjem češkega tajkuna Andreja Babiša, ki je bil konec januarja poražen na predsedniških volitvah v Pragi …