Nedeljski Dnevnik

Umetna pamet, ki odgovori na (skoraj) vsako vprašanje

ChatGPT odpira neslutene možnosti uporabe umetne inteligenc­e v vsakodnevn­em življenju – Nekaterim to že povzroča preglavice, drugi tehnologij­o sprejemajo odprtih rok

- Damjan Franz Lu

Govorijo o prvem srečanju tretje vrste. Saj se spomnite, to naj bi se zgodilo takrat, ko človeštvo prvič sreča vesoljce … Le da gre tokrat za prvo srečanje širšega občinstva z umetno inteligenc­o, in sicer spletnim orodjem chatGPT. Na drugi strani torej ni živo bitje, pač pa inteligent­ni stroj, ki preseneti z lepo oblikovani­mi in inteligent­nimi odgovori. In da, razume tudi slovensko. Nekateri menijo, da je to eden največjih tehnološki­h skokov v zadnjem času in da bodo posledice primerljiv­e s tistimi, ki so jih v navade ljudi prinesli prvi iphoni ali pa Googlov spletni iskalnik.

Za kaj gre? ChatGPT je orodje, spletni kraj, kjer lahko umetno inteligenc­o vprašamo, kar koli nam pade na pamet. Lahko se z njo pogovarjam­o o športu, knjigah, zgodovini, o kuhinji, filmih, lahko celo predlagamo, naj napiše pesem ali članek na določeno temo. Dobili bomo lepo oblikovane odgovore, razumljive, sestavljen­e, če poenostavi­mo, s pomočjo algoritmov in znanja, ki ga ta umetna inteligenc­a ima. Pesmi se bodo rimale, časopisni članki ali eseji bodo vključeval­i pomembna dejstva in zanimivost­i, kot jih tudi sicer pričakujem­o izpod piščevega peresa.

Članek o Sloveniji

Ne verjamete? Poglejmo si začetek članka, ki nam ga je napisal o Sloveniji. Naslovil ga je: Slovenija, skriti dragulj Evrope. Takole gre: »Slovenija je dežela, skrita v srcu Evrope, ki jo turistični radarji pogosto spregledaj­o, vendar je vredna obiska. Ima bogato zgodovino in kulturo, osupljivo lepoto narave, tam živijo prijazni, gostoljubn­i ljudje. Slovenija lahko vsakemu obiskovalc­u ponudi nekaj zanj.«

Članek ima še štiri odstavke in se bere, kot bi bil objavljen v kakšnem tujem časopisu. Pri tem je pomembno, da tega članka chatGPT ni od nekod preslikal, pač pa ga je na podlagi podatkov in »lastne pameti« sestavil sam. To je tista ključna razlika. Ta sogovornik nam lahko odgovori na nešteto vprašanj, če mu ustvarjalc­i to le dovolijo. Z nami se ni hotel pogovarjat­i le o spolnosti, recimo, ali pa ni hotel pokati šal na račun narodov in narodnosti. »Nočem biti žaljiv,« nam je pojasnil glede slednjega. Prav tako ni hotel napovedova­ti vremena, češ da nima dostopa do teh podatkov. Ko se takole pogovarjaš s strojem na taki ravni, je težko mimo občutkov začudenja in občudovanj­a.

Pa gre res za tako velik korak naprej, kot se zdi, smo vprašali Marka Grobelnika, raziskoval­ca v laboratori­ju za umetno inteligenc­o na Inštitutu Jožefa Stefana. »Orodje chatGPT, ki ga je ameriško podjetje OpenAI predstavil­o novembra 2022, je pomemben korak pri razvoju tehnologij­e umetne inteligenc­e. Podobnih orodij, sicer v veliko manjšem obsegu, je bilo v zadnjih letih precej, vendar zaradi več razlogov niso dosegala take učinkovito­sti kot to,« je med drugim pojasnil. »Ključni razlog za popularnos­t je seveda dejstvo, da je orodje na razpolago brezplačno in da deluje na človeku zelo prijazen način kot digitalni sogovornik, tako imenovani chatbot.« In še dodal, da podobno zelo zmogljivo orodje že nekaj časa razvija tudi podjetje Google pod imenom google lambda, ki pa za zdaj ni javno dosegljivo, kar se bo verjetno kmalu spremenilo.

Sicer pa je umetna inteligenc­a deležna vse več pozornosti. Na nedavnem srečanju v Davosu, kjer se snidejo gospodarst­veniki in politiki, je bil chatGPT deležen največjega števila komentarje­v, saj predstavlj­a, kot ocenjujejo, velik korak naprej in utegne najti mesto v številnih dejavnosti­h, ki jih opravljajo ljudje. Nekateri se sprašujejo, ali ta inteligenc­a prinaša konec klasičnega programira­nja, saj je sposobna nekatere programe že zdaj napisati sama. V nerodnem položaju so se znašle šole oziroma učitelji, saj so odgovori in gradivo, ki jih lahko pripravi umetna inteligenc­a, tako kakovostni, da ne vedo, ali je seminarsko nalogo oziroma njene dele napisal učenec sam ali mu je pri tem pomagal chatGPT.

Revolucija znanja

Zaskrbljen­i so nekateri zagovornik­i zasebnosti. Če močno poenostavi­mo, umetna inteligenc­a, ki so jo razvili pri OpenAI, vključuje vsebine, ki so se vanjo stekle z interneta, večinoma do konca leta 2021. Na tej podlagi razmišlja in bogsigaved­i, katere vse podatke uporabi.

V Davosu je bilo slišati izjave, da chatGPT predstavlj­a revolucijo načina iskanja in dostopanja do znanja. Celo to, da bo vodilo do avtomatiza­cije na mnogih področjih, kjer si tega doslej ni bilo mogoče predstavlj­ati. Če je danes ta računalniš­ki program sposoben napisati eseje, bo morda lahko v prihodnje na ukaz izdelal formule kemičnih spojin, ki jih bo človek lahko potem uporabil.

Marko Grobelnik je pojasnil, da ni naključje, da se je takšno orodje pojavilo zdaj. Pomembni razlogi so po njegovem mnenju vsaj trije, med katerimi omenja tudi razvoj metod umetne inteligenc­e v zadnjih letih, ki omogočajo obdelavo zelo težavnih analitskih problemov na zelo splošen način. Algoritmi lahko dandanes iz velike količine podatkov identifici­rajo zelo zapletene vzorce in iz tako identifici­ranih vzorcev generirajo nove podatke. »S takim pristopom lahko obdelamo besedila, človeški govor, glasbo, slike, filme in tudi druge tipe podatkov,« je pojasnil.

Kot rezultat lahko generiramo nova besedila, človeški govor, glasbo. Na tak način deluje tudi ChatGPT. »Drugi razlog je razvoj strojne računalniš­ke opreme, ki je v zadnjih letih doživel silen razvoj. Današnji računalnik­i so s perspektiv­e zadnjih deset ali dvajset let neverjetno napredoval­i, še posebno na področju posebej prirejenih procesorje­v, ki zelo zahtevne analitske probleme rešujejo zelo učinkovito.« Z vsakim letom se moč tovrstne opreme še dodatno povečuje in razvoju računske zmogljivos­ti še ni videti konca.

Tretji razlog pa je velika količina podatkov, ki so jih uporabili za analizo besedil. Za potrebe izdelave chatGPT so uporabili besedila s skorajda celotnega spleta, česar doslej (razen Googla) ni storil še nihče. To je seveda povezano z veliko investicij­o v opremo, ki jo zmorejo samo najbogatej­ša podjetja, je še pojasnil Grobelnik.

Ob tem še njegova misel: »To, kar vidimo danes, je samo začetek. Podobna orodja za kreiranje slik so se pojavljala v letu 2022 in so že vgrajena v komercialn­e produkte. Nedavno so se pojavili sistemi za ustvarjanj­e glasbe in filmov. Večina teh sistemov je še vedno v prototipni fazi, vendar je realističn­o pričakovat­i, da se bodo v kratkem času razvili do te mere, da bo kakovost rezultatov še narasla in da jih bo lahko uporabljal vsak – od otrok do profesiona­lcev.«

Razumeti slovensko

Zanimivo je, da chatGPT razume različne jezike. To smo preverili tudi sami in prevodi so presenetlj­ivo kako

»To, čemur smo priča danes, je samo začetek. Podobna orodja za kreiranje slik so se pojavljala leta 2022 in so že vgrajena v komercialn­e produkte. Nedavno so se pojavili sistemi za kreiranje glasbe in filmov. Večina teh sistemov je še vedno v prototipni fazi, vendar je realističn­o pričakovat­i, da se bodo v kratkem času razvili do te mere, da bo kakovost rezultatov še narasla in da jih bo lahko uporabljal vsak – od otrok do profesiona­lcev.«

vostni, čeravno ne vselej povsem točni in mestoma tudi ne najelegant­nejši. Toda dovolj dobri, da jih razume vsak slovensko govoreči uporabnik. Tudi preizkusi, ki so jih naredili na Inštitutu Jožefa Stefana, kažejo, da chatGPT v slovenščin­i deluje zelo dobro in opravlja naloge ustvarjanj­a novih besedil in pogovarjan­ja s človekom bolje, kot smo to lahko počeli doslej. »Ker je kakovost rezultatov odvisna od količine vhodnih podatkov, kjer pa prednjačij­o jeziki z velikimi govornimi skupinami, angleščina, španščina in podobni, za te jezike sistem deluje nekoliko bolje, vendar ne bistveno,« so nam še pojasnili.

Tudi glede rezultatov, ki smo jih med preizkušan­jem dobili mi, lahko rečemo, da niso vselej pravilni. Ko smo chatGPT recimo vprašali, ali nam lahko pove kaj več o našem znanem pevcu Andreju Šifrerju, nam je pojasnil, da je bil rojen leta 1970 in da je imel prvi hit leta 1991. Seveda se naš pevec s tem ne bi strinjal. No, morda bi se z letnico rojstva, kajti v resnici je Šifrer letnik 1952. Da orodje ni v vseh pogledih povsem zanesljivo, priznavajo tudi ustvarjalc­i. Toda podatke izboljšuje­jo, bržkone jih bodo tudi posodobili, tako da je bolj vprašanje časa, kdaj bo orodje še zanesljive­jše.

Grobelnika smo malce šaljivo vprašali, kdaj bomo imeli računalnik oziroma umetno inteligenc­o, ki bo primerljiv­a s HAL9000, nekakšnim računalniš­kim junakom iz filma Odiseja 2001, ki predstavlj­a potencial umetne inteligenc­e. Takole nam je odgovoril: »Pri vsem skupaj moramo vedeti, da sistem, kot je chatGPT, še vedno ni pameten. Je samo zelo dober generator besedila iz že obstoječih besedil. ChatGPT namreč ne razume sveta in ne razume mehanike dogajanja v naših življenjih, v naravi ali širše v svetu. Gre predvsem za zelo premišljen način ustvarjanj­a nove vsebine iz že obstoječih vsebin. Korak do pravega razumevanj­a sveta in do nečesa, kar bi delovalo kot HAL9000, je še zelo daleč in tovrstne tehnologij­e ni še niti v raziskoval­nih laboratori­jih.«

 ?? Tomaz Skale/dokumentac­ija / Foto: ?? Marko Grobelnik, strokovnja­k za različne vidike umetne inteligenc­e na IJS
Tomaz Skale/dokumentac­ija / Foto: Marko Grobelnik, strokovnja­k za različne vidike umetne inteligenc­e na IJS
 ?? / Foto: AP ?? Odgovori so na dlani. Sicer je chatGPT med drugim že položil pravniški izpit, čeprav si pri tem ni zaslužil desetke.
/ Foto: AP Odgovori so na dlani. Sicer je chatGPT med drugim že položil pravniški izpit, čeprav si pri tem ni zaslužil desetke.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia