Harmonikar Jure Košir

Natančno pred 30 leti, 7. februarja 1993, je izšel Nedeljski dnevnik, v katerem je bil pogovor s takrat mladim in izjemno nadarjenim smučarjem Juretom Koširjem. Spraševal je radovedni športni strokovnjak Jože Pogačnik, smučar iz Mojstrane pa je bralcem razkril tudi nekaj zanimivih, ne ravno športnih podatkov. Recimo tistega, da se je želel vpisati na Likovno akademijo v Ljubljani, a se je premislil, ker bi moral za tak študij opustiti smučanje.

Dvajsetletni Košir je bil prepričan, da ima slikarske gene po starem očetu, ki je bil slikar.

Ob tem je bil Jure tudi glasbenik, natančneje harmonikar. »Na željo domačih sem dve leti obiskoval glasbeno šolo. Učil sem se igranja harmonike in potem ni šlo več.« V času pogovora za naš največji tednik je sloviti smučar še znal zaigrati Na planincah, pa še kakšno lažjo. Bralci so še izvedeli, da je bil Jure Košir v mladosti prepričan, da bo postal smučarski skakalec. Doma je že imel vso opremo, tudi smučke in čelado, a je bilo mamo preveč strah, hkrati pa sta bila tako oče kot mama bolj alpska smučarja.

Intervju z našim najbolj nadarjenim alpskim smučarjem je bil objavljen v času odhoda na svetovno prvenstvo na Japonskem v Morioko, kjer naši niso dosegli nobenega večjega uspeha. Blesteli so Norvežani in njihov trio Atle Skardal, Kjetil Aamodt in Lasse Kjus. Je pa Jure Košir nekaj sezon pozneje dokazal, da se naši novinarji niso motili, ko so ga razglasili za nadarjenega. Leta 1994 je osvojil bronasto medaljo v slalomu na olimpijskih igrah v Lillehammerju. Košir, ki je zdaj že dolga leta podjetnik, je v karieri dosegel tri zmage v svetovnem pokalu, leta 1995 pa je bil v skupnem seštevku vseh disciplin tretji.