Smučarjem 3500 steklenic penečega vina
Ne le ljubitelje vijuganja po belih strminah, koroška smučišča okoli Millstatskega jezera v teh dneh razveseljujejo tudi gurmane in druge, željne snežne zabave – Ob smučanju se nikar ne odrecite pokušnji koroških specialitet
Millstatsko jezero na avstrijskem Koroškem je odlično izhodišče za raziskovanje zimskih radosti. Zgledno pripravljene smučarske proge različnih težavnostnih stopenj so od tam lahko dosegljive v smučarskih središčih Goldeck, Bad Kleinkirchheim, Visoke Ture, Osojščica, Kačjak ali na ledeniku Mölltaler Gletscher, v goste pa na vrhuncu zimske sezone vselej vabijo tudi mamljive ponudbe. Na Goldeck denimo v teh dneh družine vabijo z brezplačnim smučanjem otrok do 14. leta, če eden od staršev kupi smučarsko vozovnico in družina preživi počitnice v kateri od turističnih nastanitev ob Millstatskem jezeru.
Vso sezono privlačna vaba na smučišču Visoke Ture je tekoče darilo enega od treh smučarskih butlerjev. Na alpskih smučeh vam na enem bolj mondenih avstrijskih smučišč namreč postrežejo s kozarcem penečega vina. Na sezono ga med razposajene smučarje razdelijo kar 3500 steklenic, ob tem jim predstavijo zanimivosti regije ali jim delajo družbo med vijuganjem po smučiščih. »Moje delo je najboljša služba na svetu. Vsakodnevno druženje in spoznavanje novih ljudi sta zame največje darilo in konjiček,« pravi butler Marcos. Potem ko si je Avstrijec pred leti denar služil kot natakar v Združenih državah Amerike in na Irskem, se zdaj najbolje počuti na doma.
Gurmansko razvajanje na planini
Precej več miru in pristnih užitkov daleč od urejenih smučišč boste našli v Unescovem biosfernem parku Noki. V družbi vodnika Wolfganga Krainerja in njegove ekipe se lahko na raziskovanje zasneženih planin podate s krpljami. »Čedalje bolj priljubljena rekreativna dejavnost brez utrujajočega udiranja snežne skorje je zaradi nezahtevne tehnike primerna za vse generacije in ponuja vrsto privlačnosti. V primeru neizkušenosti in nepoznavanja terena vsem krpljarjem priporočamo, da se obrnejo na usposobljeno vodniško službo,« je jasen vodnik Miro. Hrvat iz Delnic nad Reko se v Avstriji že več kot deset let preživlja z učenjem smučanja in drugih snežnih aktivnosti, zgodaj spomladi, ko v Bad Kleinkirchheimu skopni sneg, pa se po zaslužek odpravi še v Švico. »Smučanje je moj konjiček, za katerega sem še dobro plačan,« je zadovoljen Miro. Na krpljanje v park Noki, za katerega je veliko zanimanja med tistimi, ki imajo radi zasneženo naravo, a se izogibajo smučanju, Wolfgang in Miro dvakrat na teden vodita dvajset- do petindvajsetčlanske skupine.
»Organizirane ture so varne in tudi poučne, medtem ko jo lahko neizkušenim pohodnikom zagodejo spremenljive gorske razmere,« opozori 69-letni Wolfgang. S turizmom na planini Feldpannalm, ki je njegov drugi dom, se navdušen smučar, pohodnik in gorski kolesar ter dober prijatelj slavnega smučarja Franza Klammerja ukvarja že od leta 1975. Svoje stranke rad pripelje do tabornega ognja pri koči Klammerhütte, kjer jim gospodar ekološke kmetije Klaus Kohlweis postreže s frigo – krepko jajčno omleto s slanino, čebulo in sirom, nekdaj pripravljeno za kalorično okrepčilo gozdarjev. Pika na i postrežbe v planšarski koči so koroški prigrizki z odličnimi siri, ki zorijo v ekološki sirarni Kaslabn v Radenčah in katere soustanovitelj je tudi Klaus. K sladkemu zaključku pred povratkom v dolino s sanmi sodijo še tradicionalno polnjeno maslo, koroški šarkelj in poskočni zvoki viž iz Klausove harmonike, ki se širijo daleč po zasneženi planini …