Ali veste, katero krvno skupino imate?
Ljudje s krvno skupino A so nagnjeni h krvnim strdkom, B k težavam s ščitnico, AB k diabetesu, krvna skupina 0 pa je pravi magnet za komarje
V zadnjem stoletju so znanstveniki prišli do kar nekaj zanimivih povezav med krvnimi skupinami in boleznimi. Krvne skupine sistema AB0, ki jih je leta 1900 odkril dr. Karl Landsteiner, so bile ključne za razvoj transfuziologije in zdravljenja s krvjo v začetku 20. stoletja. Do današnjih dni so odkrili več kot 600 različnih krvnih skupin, a kljub številnim na novo odkritim krvnim skupinam sistem AB0 še vedno ostaja klinično najpomembnejši. Krvna skupina pomeni klasifikacijo krvi na osnovi prisotnosti antigenov na površini rdečih krvničk.
Človeško telo vsebuje približno 5 do 6 litrov krvi, sestavljene iz krvnih celic in krvne plazme. S preiskavo krvi lahko ugotovimo različna bolezenska stanja, viruse in dedne zasnove, lahko pa napovemo tudi prihodnja dogajanja v organizmu. Zato je vse bolj pomembno, da veste, katera je vaša krvna skupina. Ta je namreč lahko pomemben dejavnik tveganja različnih bolezni.
Krvna skupina A
Ljudje s krvno skupino A naj bi bili bolj kot druge krvne skupine nagnjeni k nastanku krvnih strdkov, srčnim napadom, ishemičnim kapem in večini vrst raka. Znanstvene raziskave kažejo, da imajo tudi 20 odstotkov višjo možnost za razvoj raka trebušne slinavke in levkemije kot skupini 0 in B. Za posameznike krvne skupine A je značilna tudi povečana količina kortizola oziroma stresnega hormona, kar lahko vodi do nastanka anksioznosti in depresij. Kaže se tudi večja dovzetnost za določene okužbe, kot je virus črnih koz, ter zelo agresivno bakterijo Pseudomonas aeruginosa, ki se je že pojavila tudi v Sloveniji.
Krvna skupina B
Pripadniki krvne skupine B imajo večjo verjetnost za razvoj težav s ščitnico, žolčnikom in požiralnikom. Zanje je ključnega pomena, da zmanjšajo delež ogljikovih hidratov in povečajo delež beljakovin, saj ima prehrana, ki vsebuje veliko ogljikovih hidratov, za posledico kopičenje telesne maščobe, povzroča pa tudi povečevanje ravni trigliceridov v krvi, nastanek inzulinske nestabilnosti in motenj ter druge zdravstvene težave. Pri ženskah s tem tipom krvi naj bi obstajala povečana možnost za razvoj raka jajčnikov.
Krvna skupina AB
Enako kot pri krvni skupini A in B imajo osebe krvne skupine AB povečano tveganje razvoja raka trebušne slinavke in ishemične kapi. Večja je tudi možnost okužbe s črnimi kozami, salmonelo, bakterijami E. coli, Streptococcus pyogenes in Vibrio cholerae. Krvna skupina AB je bolj kot druge krvne skupine nagnjena k diabetesu ter različnim kognitivnim motnjam, kot so motnje koncentracije in spomina. Nosečnice naj bi imele tudi več možnosti za nastanek preeklampsije ali nosečnostne toksemije, povezane s previsokim krvnim tlakom.
Če imate to skupino, pripadate najbolj redki krvni skupini. Posamezniki s tem tipom krvi lahko darujejo kri le ljudem z isto skupino, po drugi strani pa lahko prejmejo kateri koli drug tip krvi. Ljudje s to krvno skupino imajo za 23 odstotkov povečano možnost za srčna obolenja kot tisti s krvno skupino 0.
Krvna skupina 0
Ljudje s krvno skupino 0 so zelo iskani darovalci, saj je njihova kri primerna za vse, sami pa lahko prejmejo le kri tistih, ki pripadajo isti krvni skupini. Optimalna prehrana krvne skupine 0 naj bi tako bila predvsem visokoproteinska prehrana živalskega izvora, torej meso in ribe. Ljudje s skupino 0 so bolj dovzetni za pojav razjede in kolere, toda manj izpostavljeni nevarnosti za raka trebušne slinavke in pojav malarije kot pa druge krvne skupine. Krvna skupina 0 je tudi pravi magnet za komarje.
»Zlata kri«
Leta 1961 so znanstveniki naleteli na novo krvno skupino, za katero so bili prepričani, da ne obstaja. Imenuje se Rh null, zanjo pa je značilna odsotnost vseh 61 antigenov v sistemu Rh. Krvna skupina Rh null je izjemno redka, pojavi se le pri eni osebi na 6 milijonov. V 49 letih po njenem odkritju je bilo na svetu identificiranih le 43 ljudi, ki jo imajo, zato jo včasih imenujejo tudi »zlata kri«.
Kako določajo krvno skupino?
Krvna skupina se določa glede na antigene (proteine) na površini rdečih krvničk. Glavne krvne skupine so štiri, ločujemo jih glede na to, ali vsebujejo antigene A ali B. Ljudje z antigeni A imajo krvno skupino A, z antigeni B pa B. Tisti, ki imajo v krvi oba antigena, imajo krvno skupino AB, če nimajo nobenega antigena, pa spadajo v krvno skupino 0. Krvna skupina je genetsko pogojena in jo določijo geni naših staršev. Ker obstaja veliko več antigenov kot samo A in B, je več tudi krvnih skupin. Ameriški Rdeči križ kot »redek tip krvi« definira tistega, ki se pojavi pri manj kot 1 osebi na 1000 ljudi. Ljudje z redkim tipom imajo pogosto težave s transfuzijo krvi ali presaditvijo organov, povzroči pa lahko tudi druge zdravstvene težave. Če krvna skupina noseče ženske ni kompatibilna z otrokom, ki ga nosi, lahko pride do resnih zapletov.
Poleg krvne skupine lahko posameznik na svojih rdečih krvničkah nosi tudi Rh-faktor. Osebe brez njega imajo Rh–, z njim pa Rh+. Če ima nekdo torej krvno skupino AB in je brez Rh-faktorja, njegova kri spada v skupino AB–. Tudi Rh-faktor se prenaša z otrok na starše.
Kri je v stiku z vsemi celicami v telesu, zato nam preiskave krvi lahko pokažejo stanje organizma. Z njimi ugotavljamo različne bolezni, dedne zasnove ali presojamo in napovedujemo dogajanje. V krvi zaznamo tudi različne povzročitelje bolezni, ki se pri transfuziji lahko prenašajo s krvjo. Delovanje krvnih celic in prepletanje ter medsebojno sodelovanje s sestavinami plazme je tako kompleksno, da še dolgo ne bo mogoče pripraviti umetne krvi. Ravno zato je vsaka odvzeta enota krvi izjemno dragocena.
Krvne skupine pri nas in po svetu
Glede na etnične skupine in geografske regije se delež ljudi, ki imajo posamezne krvne skupine, razlikuje, ne glede na regijo pa je najpogostejši tip 0. To krvno skupino ima kar 63 odstotkov svetovnega prebivalstva. Globalno najredkejša krvna skupina pa je B, saj jo ima le okoli 16 odstotkov prebivalstva. Pogosta je tudi prisotnost Rh-faktorja. Delež krvi Rh+ tako variira od 65 odstotkov pri Baskih iz Pirenejskega gorovja do 97– 99 odstotkov pri prebivalcih podsaharske Afrike.
Zavod republike Slovenije za transfuzijsko medicino navaja, da ima pri nas krvno skupino A približno 40 odstotkov slovenskih krvodajalcev, krvno skupino 0 približno 38 odstotkov, krvno skupino B okoli 15 odstotkov in krvno skupino AB okoli 7 odstotkov slovenskih krvodajalcev. Rh pozitivnih je kar 80 odstotkov krvodajalcev v Sloveniji.
Leta 2015 so raziskovalci odkrili encim, ki je sposoben s krvnih celic odstraniti antigene. V teoriji bi to zdravnikom omogočilo, da spremenijo krvno skupino osebe, s čimer bi ji recimo povečali možnost za uspešno transfuzijo krvi. Človek namreč lahko sprejme transfuzijo krvi le od osebe, s katero si delita kompatibilne antigene. V nasprotnem primeru lahko pride do življenjsko nevarne reakcije imunskega sistema.