Dan varne rabe interneta
Neprimernih vsebin, ki so jim izpostavljeni otroci, je vse več – Med vsemi uporabniki kar tretjina otrok
Dan varne rabe interneta letos zaznamujemo že dvajsetič, tokrat 7. februarja. Na točki ozaveščanja o varni rabi interneta Safe.si ga bodo tokrat posvetili problematiki neprimernih vsebin, ki so jim izpostavljeni otroci in najstniki ter imajo nanje negativen vpliv. Internet kot globalno omrežje ni bil ustvarjen z mislijo na otroške uporabnike. Dejstvo pa je, da je trenutno med vsemi svetovnimi uporabniki kar tretjina otrok, mlajših od 18 let – skoraj milijarda! V prihodnosti pa naj bi jih bilo še več. Otroštvo današnjih generacij poteka tudi na internetu. Vendar pa imajo otroci specifične potrebe, so v razvojno občutljivem obdobju, čustveno in umsko njihovi možgani še niso zreli in nimajo življenjskih izkušenj, da bi lahko presojali ter odločali kot odrasli. Na žalost pa se na internetu še vedno pogosto od njih prav to pričakuje. Veliko težav izvira ravno iz tega, da so otroci obravnavani kot odrasli, ponudniki vsebin in storitev pa ne poskrbijo za njihovo zaščito in jih izpostavljajo vsebinam, ki zanje niso primerne. Na Statističnem uradu Republike Slovenije (Surs) so pripravili nekaj številk, ki kažejo, kakšna je uporaba interneta na Sloveniji. N
89 odstotkov
ljudi, starih od 16 do 74 let, uporablja internet.
99 odstotkov
mladih internet uporablja vsak dan.
80 odstotkov
prebivalcev pošilja ali prejema e-pošto.
63 odstotkov
uporabnikov sodeluje na spletnih družbenih omrežjih.
85 odstotkov
prebivalcev uporablja pametni telefon.
12 odstotkov
prebivalcev uporablja klasični mobilni telefon.
63 odstotkov
mladih je že kdaj kupovalo po spletu.
73 odstotkov
prebivalcev uporablja spletne strani javnih ustanov.
22 odstotkov
ljudi prek interneta odda vlogo za uradni dokument.
7 od 100
mladih je imelo težave z zaščito ali zasebnostjo podatkov.
Seveda bi nas o umetnosti vožnje avtomobila pa tudi obnašanja v prometu lahko vzgajali po državni televiziji v času pred dnevnimi poročili, namesto da nas takrat obveščajo o tem, koliko imenitnih in ugodnih popustov je na voljo in brez katerih prehranskih dopolnil nam ni živeti.
Menim, da je vozniški izpit obvezen del splošne izobrazbe, ko smo stari osemnajst let. Nekateri trdijo, da ko bo prevladala umetna inteligenca (AI), to sploh ne bo več potrebno. Avto bo vozil sam. Vendar ne prehitevajmo. Vozniški izpit mi je uspelo z nekaj težavami opraviti že pred nekaj desetletji. Edina težava mi je bilo vzvratno bočno parkiranje na klancu. Izpit sem zato opravljal dvakrat, drugič uspešno. In takrat sem tudi postal ponosen voznik in lastnik fička. Od tedaj sem zamenjal kar nekaj avtomobilov, vendar se je tudi promet bistveno spremenil in predvsem zgostil. In ker živimo zunaj prestolnice, se velikokrat soočam z zastoji na cestah, v prestolnici pa z iskanjem parkirnega mesta. In spremenile so se tudi moje vozniške navade.
Strpen voznik
Z leti sem iz kvazišportnega postal strpen voznik, četudi je mnenje moje najdražje soproge malce drugačno. Vse prevečkrat me opozarja na različne dogodke na cestah, skratka je moj skrben sovoznik. Tudi avtomobil, ki ga vozim, mi omogoča tri načine vožnje: normalno, športno in v snegu. Hkrati ima avto tudi možnost blokade diferenciala. Za zimske razmere idealno. Vsekakor se opazi, da je avtomobilov na cestah vedno več in da so postali večji. Tudi boljše ceste imamo, četudi mlajši menijo, da ni tako. Še posebej se večji promet občuti v mestih – ta je največji podnevi ob konicah, ob začetku šolskega leta osnovnošolcev in ko se v mesta pripeljejo študenti. Takrat so večja mesta ob določenem času popolnoma blokirana in včasih potrebuješ uro dragocenega časa, da prideš z enega konca mesta na drugega. Najpogostejši vzrok zastojev so neizpraznjena križišča. Vozniki namreč z lahkoto pozabimo vse, kar so nas učili v šoli za voznike – vozimo v rumeno luč, včasih tudi v rdečo, zaradi gneče se ustavimo za drugim avtom sredi križišča in upamo, da bo avto pred nami takoj speljal. Vendar se to ne zgodi in stojimo sredi križišča s čudnim presenečenim izrazom na obrazu, rekoč, pač se je zgodilo. S tem seveda onemogočimo prosto pot onim, ki pravokotno z druge strani hočejo prečkati križišče. In zastoj je tu. Ta je mnogokrat popestren z zvočnimi vložki in tudi mnogo pantomime je prisotne. Vsekakor je ta zagata posledica pomanjkanja tudi talnih oznak na cestah. Zelo enostavno bi bilo označiti dele cestišča v križiščih s talnimi oznakami rumene barve in z ustreznim napisom: Ne vstopaj, dokler izhod ni prazen! To sem opazil na cestah v Angliji že pred mnogimi leti.
Vloga nacionalnih medijev
Zastoji so v zimskem času pogostejši. Neverjetno, skoraj pregovorno je, kako nas vedno znova pozimi ob sneženju preseneti sneg. To je tudi vsakoletno presenečenje za cestne službe. Vendar moram pohvaliti našo vaško organiziranost. Vaške ceste so pri nas prej in lepše splužene kot medkrajevne ceste, na katerih pa so redno zastoji. Že vključevanje v promet na te ceste je včasih težavno. Morajo pa biti avtomobili zimskim razmeram primerno opremljeni. Samo snežne verige v prtljažniku in gume z letnim profilom ti ne koristijo dosti v malo višji snežni odeji. Zato bi moral vsak voznik v svoji garaži preizkusiti, kako se namestijo verige. V snežnih razmerah je to precej težje in tudi branje navodil za montažo ti vzame nekaj časa, če jih seveda najdeš.
Seveda bi nas o umetnosti vožnje avtomobila pa tudi obnašanja v prometu lahko vzgajali po televiziji v času pred dnevnimi poročili, namesto da nas takrat obveščajo o tem, koliko imenitnih in ugodnih popustov je na voljo in brez katerih prehranskih dopolnil nam ni živeti.
Naj zaključim. Bodimo nekoliko bolj previdni in uvidevni pri obnašanju nasploh in tudi na cesti ter v prometu. Bodimo spoštljivi in občutljivi za varnost in udobje naših sodržavljanov in sopotnikov, predvsem otrok. Vse se začne pri nas samih. Najprej bodimo sami dovolj odgovorni, preden pričakujemo enak odziv drugih. Še vedno menim, da se dobrota širi hitreje kot zlobnost in da lepa beseda zmeraj lepo mesto najde.