Kmetijski nasveti Priprava sadik (1.)

Odgovarja in svetuje Mag. Uroš Benec, univ. dipl. inž. agronomije

Sem precej nova pri pridelavi zelenjave. Pred leti sem v svoji okolici najela manjši vrt, kjer sem uspešno pridelala nekaj zelenjave, predvsem solato, fižol, bučke, kumare, paradižnik in krompir. Za bučke, kumare in paradižnik sem v vrtnem centru kupila sadike, za preostalo zelenjavo pa sem posejala seme. Lani jeseni pa se mi je ponudila priložnost, da sem dobila v dolgoročni najem nekoliko večjo kmetijsko parcelo, na katero sem nato postavila manjši rastlinjak, del pa bo ostal njiva. Sedaj imam namen, da bi več sadik pridelala sama doma iz semena. Prosim za kakšen nasvet. Koliko časa pred predvideno saditvijo moram začeti vzgojo sadik?

Anabela, e-pošta

Odgovor: Glede na enostavnost vzgoje sadik bi lahko vrtnine in zelišča razdelili v dve skupini. V prvi so vrtnine, katerih vzgoja sadik je enostavna. To so solata, radič, endivija, zelje in tako dalje. V drugo skupino uvrščamo vrtnine, katerih vzgoja sadik je nekoliko bolj težavna in zato potrebujemo tudi več znanja in predvsem potrpljenja. V to skupino lahko uvrstimo paradižnik, papriko, feferone in tako dalje. Še posebej bi vas radi spomnili, da je pomembno, da izberemo primeren čas za vzgojo sadik, saj nekatere vrtnine vzkalijo zelo hitro, medtem ko druge potrebujejo več časa. Zato moramo oceniti čas od setve do kalitve in upoštevati še čas trajanja razvoja rastline, ki bo potekal do takrat, ko bomo rastlino lahko dejansko presadili na prosto. To pa lahko storimo takrat, ko mine nevarnost slane. Tak lep primer so predvsem paprike, paradižniki in feferoni. Seme teh rastlin dolgo kali, prav tako tudi potrebuje veliko časa, da zraste primerno velika sadika. Zato moramo vzgojo sadik začeti že zelo zgodaj spomladi oziroma pozno pozimi. Ker vzgojimo mlade rastlinice že v začetku pomladi, tako ostane kar nekaj časa, ko jih imamo še vedno v lončkih, saj jih na prosto lahko presadimo komaj takrat, ko že mine nevarnost slane. Drugače je pri bučkah in nekaterih drugih vrtninah. Pri njih ne gre hiteti s prezgodnjo setvijo, saj seme kali dokaj hitro in tudi rastlina hitro raste. Če nam sadike prerastejo, ker jih nato prepozno posadimo na njivo, pa take rastline počasneje rastejo. Veliko informacij lahko sicer preberete že na zadnji strani semenske vrečke, kjer je navadno navedeno tudi, koliko časa bo seme ob ustreznih pogojih kalilo. Na vrečki boste lahko tudi prebrali, ali seme za kalitev potrebuje svetlobo (na primer bazilika) ali temo in ga je treba zato pokriti z zemljo. N