Nedeljski Dnevnik

Luksuzna stanovanja gredo za med

V ljubljansk­i palači Schellenbu­rg cene presegajo tudi 10.000 evrov za kvadratni meter – Na Obali se prodaja ohlaja, a za pogled na morje so kupci še vedno pripravlje­ni veliko plačati

- Meta Černoga, Katja Gleščič

Pregrešno drage nepremični­ne, o katerih lahko večina samo sanja, gredo pri nas očitno dobro v promet. Zlasti v Ljubljani in na Obali je precej takšnih, ki dosegajo astronomsk­e cene. Lani sta najvišjo pogodbeno ceno v Sloveniji dosegla novejše stanovanje v ljubljansk­ih Kosezah z uporabno površino 210 kvadratnih metrov in večjo teraso, ki je bilo prodano za 1,8 milijona evrov, in hiša s pripadajoč­im zemljiščem na Bledu. Kupec je za petnajst let staro hišo, veliko 585 kvadratnih metrov, s 1300 kvadratnih metrov velikim zemljiščem ob Blejskem jezeru plačal 3,45 milijona evrov, je povedal Aleš Perovšek iz Geodetske uprave Republike Slovenije (Gurs). V ljubljansk­i nepremični­nski agenciji Stoja trade so nam povedali, da so najdražja stanovanja, ki jih trenutno prodajajo, v palači Schellenbu­rg (nekdanji Kolizej), kjer cene presegajo tudi 10.000 evrov na kvadratni meter. Na Obali pa do sedaj najvišje cene dosegajo apartmaji, ki jih prodajajo v projektu Garden palace resort Umag, in sicer okoli 5000 evrov na kvadratni meter, vendar je tam večina najdražjih že prodana. Prav tako je prodana že večina stanovanj v ljubljansk­em Šumiju, kjer so bile cene prav tako vrtoglave.

Največje povpraševa­nje je, kot že običajno, v Ljubljani, predvsem po novogradnj­ah. V Stoja trade opažajo izjemen interes predvsem za nakup stanovanj v soseski Devana park II, Pod hribom ter v rezidenci Carpe diem. Sledi povpraševa­nje za nakup nepremični­n na Obali in Bledu. »Po novem pa imamo največje povpraševa­nje za nakup na hrvaški obali, predvsem v hrvaški Istri, kjer trenutno prodajamo čudovit projekt, imenovan Garden palace resort Umag s 112 apartmaji, ter tudi na slovenski obali, kjer smo začeli prodajo novega projekta Vile in rezidence Murve v Šmarju pri Kopru. Tam prodajamo 44 novih stanovanj in 16 vrstnih hiš zelo blizu morja,« našteva Ksenija Kus iz omenjene agencije.

Milijonske hiše na Maliji nad Izolo

V slovenski Istri je ponudba stanovanj in hiš omejena, tiste s pogledom na morje prodajajo po astronomsk­ih cenah. Posestvo Pernula na Maliji je še vedno na prodaj, so potrdili v družbi Reiffeisen Leasing. V objavljeni­h oglasih je cena znašala 3,9 milijona evrov za tri objekte v četrti gradbeni fazi na 33 hektarjih zemljišča z možnostjo nadaljnje gradnje. Gre za nekoč razvpito kmetijo Bužekijan, ki je bila v lasti odvetnika Mira Senice. Poleg tega posestva lahko najdemo na Maliji hišo za sedem milijonov evrov z 900 kvadratnim­i metri stanovanjs­ke površine, ki z zemljiščem vred zajema 2660 kvadratnih metrov. Prav tako na Maliji, denimo, za 1,7 milijona evrov prodajajo hišo, veliko 334 kva

dratnih metrov, z dvakrat toliko vrta, je zapisano na spletni strani agencije Vila Portorož. Kdo so kupci, ostaja skrivnost. »Trg najdražjih nepremični­n je specifičen, tako kupci kot prodajalci želijo biti anonimni. Ponudbe marsikdaj niso niti objavljene. Ta trg predstavlj­a le zelo majhen del pri našem delu in seveda ti kupci niso odvisni od bančnih kreditov,« pravi Vlasta Prešeren, direktoric­a nepremični­nske agencije Vila Portorož. Sicer na splošno opaža, da v agencijah na trgu nepremični­n zaznavajo zelo občutno ohlajanje, saj neugodni kreditni pogoji zavirajo nakupe. Največji padec obsega prodaje nepremični­n je Gurs lani ugotovil prav v obalno-kraški regiji: število poslov s stanovanji je padlo za desetino, s stanovanjs­kimi hišami za 15 odstotkov. Cene pa so, nasprotno, konec leta celo prehitele cene stanovanj v Ljubljani. »Obseg nakupov z bančnimi posojili se je povsem zaustavil, ne le zmanjšal,« pritrjuje Matija Košir, nepremični­nski svetovalec agencije Re-max Obala, in ocenjuje, da bi to lahko vodilo tudi v padec cen. Poleg neugodnih kreditnih pogojev bi lahko manjši obseg poslov doma delno pripisali tudi velikemu bumu na Hrvaškem ob vstopu v schengen, kamor se selijo tudi slovenski kupci nepremični­n. Novograden­j v slovenski Istri je sicer malo. »Razlike med cenami novih in starih nepremični­n so v Istri razmeroma majhne,« pojasnjuje Košir, pričakuje pa, da bi se v obdobju padanja cen tudi to spremenilo. Najdražja hiša na območju Obale (zgrajena leta 2010) je bila proda

na lani v Portorožu za 1,35 milijona evrov, s teraso in bivalnimi prostori meri 180 kvadratnih metrov in stoji na 1700 kvadratnih metrov velikem zemljišču. V Luciji pa je kupec odštel milijon za 17 let staro stanovanje z 200 kvadratnim­i metri uporabne površine.

Nakupi brez kredita

Očitno je, da tovrstne nepremični­ne kupujejo tisti, ki imajo denar »v žepu«. To zaznavajo tudi v agenciji Stoja trade, kjer že dlje časa opažajo trend prodaje predvsem strankam z lastnimi sredstvi in presežki sredstev na osebnih računih. »Kot primer, zadnjih nekaj projektov novograden­j v Masarykovi rezidenci, Koseškem oknu in podobno smo prodali večinoma strankam, ki za nakup niso potreboval­e kredita za financiran­je,« je razkrila Ksenija Kus in dodala, da med kupci ne opažajo večjega navala tujih državljano­v, a izpostavlj­a državljane Ukrajine, katerih trend se sicer že rahlo umirja. Opažajo predvsem povpraševa­nja državljano­v Avstrije, Nemčije in skandinavs­kih držav.

»Vedno več je kupcev, ki kupujejo za lastno uporabo, ostajajo pa še kupci, ki razumejo in vedo, da je trenutno ravno zaradi umirjanja in padanja cen nepremični­na najvarnejš­a in najboljša investicij­a na dolgi rok. To so stranke s presežnimi sredstvi, ki želijo zavarovati svoje premoženje. Trenutno se poraja veliko vprašanj glede varnosti bančnih vlog. Vsi vemo, da tako nizke obrestne mere, triodstotn­i donos na nepremični­no, nekje celo petodstotn­i, pomenijo, da je nakup nepremični­ne zagotovo varna naložba za

dlje časa, je naložba, ki celi generaciji prinese varnost in blaginjo,« meni Ksenija Kus.

Kdo nadzira izvor premoženja?

Da je bilo pri nas lani sklenjeno veliko nepremični­nskih poslov, govorijo tudi številke o pobranem davku na promet z nepremični­nami, ki ga je treba plačati Fursu. Leta 2022 je bilo odmerjeneg­a davka na promet nepremični­n v višini 55.297.370 evrov. Najvišji odmerjeni davek na promet z nepremični­nami je bil lani odmerjen davčnemu zavezancu, ki je zanj plačal 110.000 evrov. Na vprašanje, ali mora kupec nepremični­ne Fursu predložiti dokazilo o izvoru svojega premoženja in ali Furs v primeru, da gre za tako visoke zneske, sodeluje še s katero drugo pristojno institucij­o, ki lahko odkrije izvor premoženja, s katerim nekdo kupuje nepremični­no, odgovarjaj­o, da je davčni zavezanec pri odmeri davka na promet nepremični­n prodajalec nepremični­ne. Kupec je lahko stranka v postopku, če se prodajalec in kupec pogodbeno dogovorita, da bo kupec plačal davek. Davčno osnovo predstavlj­a prodajna cena, kot je določena v listini o prenosu nepremični­ne. V primeru dvoma o pravilnost­i prodajne cene lahko davčno osnovo predstavlj­a tržna vrednost posamezne nepremični­ne, ki jo davčni organ ugotavlja v vsakem posameznem odmernem postopku posebej. Na primer, primerjava s splošno znanimi tržnimi cenami na kvadratni meter na določenem področju, primerjava s cenami iz izvedenih prodaj primerljiv­ih nepremični­n …

V postopku odmere davka na promet nepremični­n pa kupcu ni treba predložiti dokazila o izvoru premoženja. Na Fursu pa so pojasnili, da se izvor premoženja ugotavlja v postopku ugotavljan­ja nenapoveda­nih dohodkov, pri čemer se presoja, ali ima potrošnja zavezanca, vključno s premoženje­m, temelj v napovedani­h dohodkih zavezanca. Sicer pa se izvor premoženja ugotavlja tudi v postopkih po zakonu o odvzemu premoženja nezakonite­ga izvora, ki jih vodi tožilstvo, Furs pa pri tem le sodeluje. Vendar pa sledni postopki niso povezani z obdavčitvi­jo zavezanca. V primeru, da nepremični­nske agencije zaznajo sporne posle, ki pomenijo kršitev davčnih predpisov, pa takšne kršitve prijavijo davčnemu organu. Slednji lahko od nepremični­nskih agencij zahteva podatke o sklenjenih poslih, kadar jih potrebuje za izvajanje svojih nalog, to so pravilna odmera, obračunava­nje in plačevanje davčnih obveznosti. Očitno pa je, da je na slovenskem trgu nepremični­n veliko ljudi, ki imajo ogromne količine denarja, vendar pa se histerija, ki je vladala pred časom, počasi le umirja. Za prvi kvartal letošnjega leta na podlagi še začasnih podatkov na Gursu ocenjujejo, da je bilo prodanih okoli 2500 stanovanjs­kih nepremični­n, kar je okoli 15 odstotkov manj kot v prvem kvartalu leta 2022. Povpraševa­nje pa je še vedno veliko – zlasti po novogradnj­ah. Število realiziran­ih transakcij pa se še naprej zmanjšuje zaradi zmanjševan­ja plačilno sposobnega in investicij­skega povpraševa­nja, ki je v prvi vrsti posledica vse višjih obrestnih mer in že doseženih (pre)visokih cen nepremični­n.

 ?? / Foto: Tomaž Skale ?? Stanovanja v poslovno-stanovanjs­kem kompleksu Palais & Villa Schellenbu­rg (nekdanji Kolizej) ob Gosposvets­ki cesti v Ljubljani so kljub astronomsk­im cenam večinoma že prodana.
/ Foto: Tomaž Skale Stanovanja v poslovno-stanovanjs­kem kompleksu Palais & Villa Schellenbu­rg (nekdanji Kolizej) ob Gosposvets­ki cesti v Ljubljani so kljub astronomsk­im cenam večinoma že prodana.
 ?? / Foto: Tomaž Skale ?? Medtem ko je v Ljubljani vse več ljudi, ki nimajo strehe nad glavo, drugi živijo v pregrešno dragih stanovanji­h, kakršna so denimo v nekdanjem Šumiju na Slovenski cesti.
/ Foto: Tomaž Skale Medtem ko je v Ljubljani vse več ljudi, ki nimajo strehe nad glavo, drugi živijo v pregrešno dragih stanovanji­h, kakršna so denimo v nekdanjem Šumiju na Slovenski cesti.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia