Nedeljski Dnevnik

V zadnjem desetletju 50 letalskih nesreč

Sojenje pilotu, ki je v Vipavski dolini trčil v jadralnega padalca – V Sloveniji se je v zadnjih desetih letih zgodilo veliko letalskih nesreč, 23 ljudi je v njih umrlo

- Nataša Bucik Ozebek

Na novogorišk­em sodišču se je začelo sojenje pilotu, ki je bil udeležen v eni najbolj nenavadnih letalskih nesreč pri nas. Primorec Peter Žvab je aprila 2020, v času najstrožji­h proticovid­nih ukrepov, med letom nad Vipavsko dolino trčil v jadralnega padalca. Ob trku so se slednjemu potrgale vrvice padala, zaradi česar je strmoglavi­l in umrl. Letalo je prav tako strmoglavi­lo, trup letala se je prelomil na pol, pilot in njegov sopotnik sta utrpela hude poškodbe. Tožilstvo Žvabu očita, da

je letel prenizko, da ni bil pozoren na dogajanje v zračnem prostoru, kjer so pogosto prisotni jadralni padalci, in da je bil med letenjem okupiran s fotografir­anjem. Zaradi suma kaznivega dejanja ogrožanja posebnih vrst prometa mu grozi do osem let zapora. A Žvab se za nesrečo ne čuti odgovorneg­a, mu je pa žal njenih posledic, smrti padalca in poškodb, ki sta jih utrpela s sopotnikom, prav tako pilotom Andre

jem Troštom.

»S kopilotom sva storila vse, kar je bilo treba, v vseh fazah leta sva spoštovala predpise o varnosti letalskega prometa in upoštevala pravila letenja.

Kljub neprestane­mu skrbnemu opazovanju zračnega prostora padalca nisem opazil, kot senco sem ga zaznal tik pred trkom,« se je po treh letih po nesreči na sodišču zagovarjal pilot ultralahke­ga motornega letala z več kot 25-letnimi letalskimi izkušnjami. »V mislih sem lahko tisočkrat premislil to pot, pa še vedno ne morem doumeti in si razložiti, kako je do nesreče prišlo, kako se je lahko zgodil ta mrtvi kot,« je pojasnil sodnici.

»Bilo je grozljivo«

Žvab in Trošt sta večkrat skupaj letela, tudi tisto lepo sončno soboto sta se klub priporočil­u, naj se zaradi epidemije odpovemo vsem nepotrebni­m stvarem in adrenalins­kim športom, odpravila na šolski krog nad Ajdovščino. Vzletela sta z ajdovskega letališča, Žvab je sedel na desnem, Trošt kot kopilot na levem sedežu. Trošt je s seboj vzel fotoaparat, da bi iz zraka slikal svojo rojstno vas Dolgo Poljano. Trdita, da se med poletom nista pogovarjal­a, da sopotnik pilota ni motil ali ga celo usmerjal, kje naj leti. Po približno petnajstih minutah leta, ko sta letela proti vzhodu, bila sta med Dolgo Poljano in Budanjami, približno 450 metrov nad tlemi, je počilo. Trčila sta s padalcem, ki je pred tem vzletel z vzletišča na Kovku. »Samega trka se spomnim, spomnim se lomljenja konstrukci­je, potem sem za hip zaprl oči, se izgubil, nato pa odprl padalo, letalo takrat ni bilo več obvladljiv­o, bilo je grozljivo,« je trenutke nesreče opisal pilot. Iz letala je zlezel s pomočjo rok, na nogah je imel dva odprta zloma.

» Nesrečno naključje, « je Žvab večkrat poudaril v vseh dosedanjih zagovorih in dodal, da nesreče ne bi mogel preprečiti, saj padalca ni videl. »Višina, na kateri sva letela, je bila primerna. Šlo je za šolski let, kjer moraš leteti na taki višini, da lahko varno pristaneš na letališču, če gre kar koli narobe,« je zavrnil očitek izvedenca letalske stroke, da je letel prenizko. Tudi tega, da je v padalca trčil čelno, ne priznava. »Če bi se približeva­li čelno, bi ga videl in se pravočasno umaknil. Nisem ga videl. Na žalost,« je znova ponovil in opozoril, da je pred in med letom nenehno opazoval zračni prostor, a v njem ni zaznal nobenega padalca, o bližini padalca ga niso obvestili niti z letališča, priznal pa je tudi, da je bila tisti čas prisotnost padalcev v zraku glede na dopoldansk­i čas, ko še ni prave termike, in na razglašene ukrepe za zajezitev epidemije covida manj verjetna. Zavrnil je tudi očitke o fotografir­anju. »Nisem fotografir­al, leta nisem prilagajal fotografir­anju, sopotnik me zaradi tega med letom ni motil, ne morem torej sprejeti očitka, da sem bil okupiran s fotografir­anjem,« je zatrdil.

Njegov sopotnik je na sodišču temu pritrdil. »Letel je naravnost, ni spreminjal višine, nobenih nevarnih manevrov ni izvajal. Tudi sam nisem ničesar videl, kar naenkrat je počilo, nisem vedel, zaradi česa. Slišalo se je zvok drobljenja plastike in Petra, ki je dejal, da sva zadela padalca. Začela sva padati, letalo je malo zarotiralo, zavpil sem samo še padalo, padalo,« je Trošt opisoval trenutek nesreče in njegove prošnje pilotu, naj sproži reševalno padalo. Naš edini preiskoval­ec letalskih nesreč Toni Stojčevski končnega poročila o tem, kaj je šlo narobe pri omenjeni nesreči v Vipavski dolini, še ni izdal, so pa po njegovih priporočil­ih okrepili sodelovanj­e med tamkajšnji­m letališčem in jadralnimi padalci, ki morajo poslej vsak svoj vzlet v bližini napovedati.

Črno leto 2016

Gre za eno bolj nenavadnih letalskih nesreč, ki v Sloveniji tudi sicer niso tako redke, v njih so najpogoste­je udeležena motorna in ultralahka motorna letala. Od leta 2013 do danes se jih je zgodilo več kot petdeset, 23 ljudi je v njih umrlo. Zadnja tragična nesreča se je zgodila letošnjega marca, ko je pri naselju Dobravica v občini Šentjernej pilot domačin najverjetn­eje zaradi leta na prenizki višini s krilom najprej zadel ob travnato površino in trčil v žičnato ograjo ter pomožni objekt. Letalo je ob padcu zagorelo.

Najbolj črno v zadnjem desetletju pa je bilo leto 2016, ko se je smrtno ponesrečil­o osem pilotov in njihovih sopotnikov. V letalski nesreči šestsedežn­ega letala piper so leta 2016 pri Predmeji umrli štirje nemški državljani, ki so leteli iz Benetk proti Leipzigu. Kmalu po vstopu v slovenski zračni prostor je pilot sporočil klic na pomoč, letalo pa je po tistem silovito trčilo v teren in zagorelo. Rep letala so našli šele po treh mesecih iskanja. Posebej huda je bila istega leta tudi nesreča na Bovškem, kjer se je tragično končal rojstnodne­vni polet treh mladih Prekmurcev, ki so v trenutku nesreče glede na teren in vremenske razmere leteli prenizko. Preiskava omenjenih nesreč še ni končana, preiskoval­ec Stojčevski pa ob tehtanju vseh okoliščin nikoli ne išče krivca oziroma odgovornos­ti za nesrečo. »Edini cilj preiskav v zvezi z varnostjo je preprečeva­nje nesreč in incidentov v prihodnost­i in ne ugotavljan­je krivde ali odgovornos­ti,« poudari ob vsaki nesreči.

 ?? / Foto: Jaka Gasar ?? K sreči se večina letalskih nesreč na naših tleh konča brez smrtnih žrtev, vsako, še najmanjšo, pa preiskoval­ec letalskih nesreč vzame zelo resno.
/ Foto: Jaka Gasar K sreči se večina letalskih nesreč na naših tleh konča brez smrtnih žrtev, vsako, še najmanjšo, pa preiskoval­ec letalskih nesreč vzame zelo resno.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia