Semena in sadike so nevaren spominek
Včasih je že nekaj okuženih plodov ali vejic dovolj, da se z druge celine prenesejo tujerodni škodljivi organizmi
Čili iz Mehike, sadika granatnega jabolka iz Turčije ali slive iz Srbije, mlada palmica, ki jo izpulimo pred hotelom, nekaj zrelih mangov v prtljagi iz Tajske ... Seme, sadika ali sadež se zdi lep spominek s potovanja. Toda le malokdo se zaveda, da je takšno vnašanje prepovedano. »Na tak način namreč lahko v Slovenijo oziroma Evropsko unijo prinesemo rastlinske bolezni in škodljivce, ki se lahko v našem okolju pretirano razmnožijo,« opozarja Martina Hosta Drnovšek iz sektorja za zdravje rastlin in rastlinskega semenskega materiala v uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Za rastline, ki jih prenašamo med državami članicami EU, načeloma ni posebnih omejitev. Tako lahko posamezniki denimo sadike in semena za svoje vrtove po Evropi kupujejo brez težav. »Znotraj EU imajo vse rastline v prodaji rastlinski potni list, ki zagotavlja, da jo je veterinar pregledal, da je zdrava in da na njej ni škodljivih organizmov,« pojasnjuje. Izmenjav semen ali sadik med ljudmi znotraj EU za sejanje ali sajenje na domačem vrtu pa seveda ni mogoče nadzorovati. »Lahko si pač naredimo škodo, če dobimo od soseda ali prijatelja rastlino, ki je okužena. Pozivamo pa, naj si ljudje izmenjujejo le semena zdravih rastlin,« dodaja.
Tveganje z drugih celin
Martina Hosta Drnovšek: »S setvijo na videz zdravega semena, ki smo ga naročili po spletu iz tretje države, si lahko na vrt prinesemo hudo virusno okužbo, zaradi katere bomo ostali brez pridelka ali pa bo neuporaben z deformiranimi plodovi.«
Veliko tveganje predstavlja vnos rastlin iz držav zunaj EU, zato je zakonodaja EU o tem čedalje bolj stroga. Vsak, ki kupi rastlino v tretji državi, naj bo to na tržnici ali v trgovini, in jo želi prinesti v EU, mora za kupljeno priskrbeti fitosanitarno spričevalo pri organu, ki je v tisti državi pristojen za varstvo rastlin. V praksi seveda tega skoraj nihče ne naredi, ker tega sploh ne ve ali pa mu še na misel ne pride, da bi na dopustu iskal veterinarje zaradi ene rože ali vrečke semen. Podobno velja za nakupe po spletu. »Tudi v Sloveniji ljudje množično naročajo semena za setev iz tretjih držav po spletu. A tudi za te pošiljke bi morali imeti dokazilo, da je uradni organ za varstvo rastlin izdal fitosanitarno spričevalo,« poudarja.
»Nekatere rastline pa je povsem prepovedano vnašati zaradi prevelikega tveganja okužb, denimo semenskega in jedilnega krompirja, večine citrusov, paradižnikov, paprike ... Prav tako tudi zemlje ni dovoljeno prinašati v EU iz tretjih držav,« dodaja. »Večino rastlin, semen, vejic, ki bi jih doma dali v zemljo, ter svežih sadežev in zelenjave iz tretjih držav je treba na vstopni točki v EU tudi pri
javiti. To velja tako za pravne osebe kot tudi za fizične, tudi za najmanjše pošiljke za lastno uporabo,« razloži Martina Hosta Drnovšek. Med izjeme, ki jih je dovoljeno prinesti v EU brez fitosanitarnega spričevala, sodi le pet plodov: banane, kokos, datlji, ananas in durian.
Kazni za tiste, ki ob vstopu v Slovenijo ne prijavijo rastlin za saditev, semen, vejic, svežega sadja iz tretjih
držav, so visoke. Posameznika čaka od 400 do 1000 evrov globe, samostojne podjetnike od 500 do 20.000 evrov, za pravne osebe pa od 1500 do 20.000 evrov, določa uredba o uradnem nadzoru na področju živil. Pošiljke, ki nimajo priloženega fitosanitarnega spričevala, vrnejo pošiljatelju ali uničijo.
Rastlinski škodljivi organizmi so večkrat skriti in jih ne moremo opaziti s prostim očesom. »S setvijo na videz zdravega semena, ki smo ga naročili po spletu iz tretje države, si lahko na vrt prinesemo hudo virusno okužbo, zaradi katere bomo ostali brez pridelka ali pa bo neuporaben z deformiranimi plodovi,« pravi Martina Hosta Drnovšek.
Škoda je ogromna
Zelo nevarnim škodljivim organizmom rastlin pravijo karantenski škodljivi organizmi; to so praviloma tujerodne vrste in v novem okolju lahko povzročijo veliko škodo za gospodarstvo, družbo in okolje. Znanstveniki ugotavljajo, da je bila večina nevarnih škodljivih organizmov v EU vnesena z drugih celin. »Večina je v našem okolju brez naravnih sovražnikov, zato so lahko bolj invazivni in se hitreje razmnožujejo ter povzročajo škodo,« opozarja sogovornica. Na Portugalskem je denimo borova ogorčica povzročila propadanje velikih površin borovih gozdov. V italijanski Apuliji so morali uničiti na stotine hektarjev oljčnikov zaradi bakterijskega ožiga oljk – uničevalne bakterije xyllela fastidiosa, ki izvira iz ZDA. V Španiji ta bakterija med drugim ogroža mandljeve nasade, odkrili so jo tudi na Portugalskem, v Franciji in Nemčiji. Virus rjave grbančavosti plodov paradižnika je bil prvič odkrit v Izraelu in prenesen v EU s pošiljkami semen paradižnika in paprike. Huda viroidna zakrnelost hmelja ki je pri nas povzročila ogromno škode na hmeljiščih, smo v Slovenijo vnesli s plodovi agrumov. Japonskega hrošča, ki povzroča veliko škodo z objedanjem rastlin (tako gozdnih kot kmetijskih), so v EU prvič našli v Italiji v bližini dveh letališč. V zadnjih letih je pri nas pogosta marmorirana smrdljivka, ki je bila v EU prav tako vnesena kot slepi potnik, in povzroča veliko škodo predvsem sadjarjem. Nevarna škodljiva organizma rastlin v EU, ki ju pri nas še niso zaznali, pa sta še azijski kozliček, ki je prispel z leseno embalažo v pošiljkah kamna iz Kitajske, in kitajski kozliček, vnesen s sadikami javorja iz Kitajske.
Pri nas redno in načrtno pregledujejo vse možne gostiteljske rastline, da odkrijejo škodljivce in okužbe. Če jih odkrijejo, je treba izbruhe izkoreniniti in gostiteljske rastline uničiti, kar je dolgotrajno in drago. »Rastline so naš vir življenja – vir hrane, krme, energentov, oblačil, zato je izredno pomembno, da jih ohranimo zdrave. Kar 80 odstotkov hrane je rastlinskega izvora. Bolezni in škodljivci rastlin uničujejo pridelke, zmanjšujejo razpoložljive količine hrane in zvišujejo njeno ceno,« so ob nedavnem dnevu zdravja rastlin opozorili v upravi za varno hrano.
Večino rastlin, semen, vejic, ki bi jih doma dali v zemljo, ter svežih sadežev in zelenjave iz tretjih držav je treba na vstopni točki v EU tudi prijaviti.