Pokojninski načrt v dobrih podjetjih ni več vprašanje
odobno kot v tujini tudi v loveniji vprašanje, ali podjetje zaposlenim omogoča vključitev v kolektivni pokojninski načrt, sploh ni več vprašanje. Tudi pri nas že več kot polovica vseh delodajalcev zaposlenim omogoča in financira zasebni pokojninski načrt, s pomočjo katerega zaposleni dodatno varčujejo za svojo lepšo prihodnost. o se bodo upokojili, bodo poleg javne prejemali še vsak mesec dodatno pokojnino. V ZDA je kolektivni pokojninski načrt nekaj povsem samoumevnega in po zadnji raziskavi Transameriškega inštituta se 80 odstotkov v raziskavo vključenih zaposlenih strinja, da bo pokojninski načrt, ki ga ponuja bodoči delodajalec, glavni dejavnik pri njihovem končnem odločanju pri iskanju nove zaposlitve. odobno razumevanje je tudi na strani delodajalcev, saj jih kar osemdeset odstotkov meni, da je ponudba pokojninskega načrta pomembna za privabljanje in ohranjanje zaposlenih.
Američani še zdaleč ne računajo, da jim bo večino prihodkov v pokoju zagotavljala javna pokojnina, saj se jih po anketi največ zanaša, da bodo v pokoju glavni vir prihodkov zasebni pokojninski načrti, sledijo javne pokojnine, nadaljevanje dela, dediščina in drugi finančni prihodki. Tudi v Sloveniji bo naraščal pomen dodatnih pokojnin, saj jih bo v prihodnje prejemal vsak drugi upokojenec. Glavni vpliv na višino dodatne pokojnine ima višina privarčevanih sredstev in starost posameznika ob upokojitvi. Pri Pokojninski družbi A, d. d., so razvili mobilno aplikacijo ePokojnina, s pomočjo katere si lahko izračunate, koliko bi morali na mesec začeti dajati na stran, da bi si na primer zagotovili ob upokojitvi 500 evrov mesečne dodatne pokojnine.
Davčna olajšava za pokojninske načrte podjetij
V Sloveniji spodbuja država kolektivne pokojninske načrte, ki jih lahko podjetja oblikujejo za svoje zaposlene, s posebno davčno olajšavo. Vplačila so oproščena vseh prispevkov in dajatev. Ob tem se jih ne šteje kot boniteto zaposlenega, delodajalcu pa se jih upošteva pri znižanju osnove za obračun davka od dohodkov pravnih oseb. Zato je financiranje pokojninskega načrta davčno najbolj ugodna oblika nagrajevanja zaposlenih.
Delodajalec se samostojno odloči, kakšen pokojninski načrt želi omogočiti svojim zaposlenim in kakšno višino vplačil bo financiral. Maksimalna vplačila, ki so še upravičena do davčne olajšave, znašajo 5,84 % bruto plače zaposlenega (na leto ne več kot 2904 evre). Vplačila so lahko definirana nominalno, denimo vsem zaposlenim po 100 evrov na mesec, oziroma v odstotkih bruto plače zaposlenih, denimo 4 % bruto plače. Pokojninski načrt lahko oblikujejo tudi samozaposleni, ki nosijo zaradi nizkih prispevkov za obvezno pokojninsko zavarovanje zelo veliko tveganje za revščino v pokoju.
Za podrobnosti glede vseh možnosti pokojninskih načrtov in davčne olajšave obiščite www.pd-a.si.