Komu gre verjeti?
To se sprašujem že leta. Odkar imamo kapitalizem, odkar lahko volimo različne stranke in strankarske veljake, smo prepuščeni samim sebi, svoji pameti in svoji razsodnosti. In ravno v tem je srž problema, da nikoli nismo zadovoljni z izbranim. Pri tem mislim na volivce, ki dobimo, kar smo izbrali. Dober primer je Miro Cerar. Kako lepo nam je govoril in ponujal rešitve, ko še ni bil premier. Verjeli smo mu in ga izvolili. Pa kako smo se opekli. Vsem politikom predlagam v obvezno branje knjigo Petrovo načelo, v kateri kanadska avtorja opisujeta primer odličnega profesorja matematike na srednji šoli, ki pa je bil popolnoma nesposoben kot ravnatelj.
Sam ne volim desne stranke, ker sem med NOB izgubil dva strica: eden je padel kot talec leta 1941 pri Domžalah, drugega, partizana, so ustrelili Nemci leta 1944 v Beli krajini kot žrtev izdaje belogardistov. Starši in sestra partizana so bili pregnani v taborišče na Rab in v Gonars. Je dovolj, da ne trpim nekdanjih izdajalcev in njihovih današnjih podpornikov?
Tudi sam nasedam predvolilnim obljubam, ko nam sadijo rožice. Bojim se, da bom zopet razočaran. Janše nisem in ga nikoli ne bom volil. Zanj sem navijal v času afere JBTZ. Odkar pa sem spoznal njegov izkrivljeni in konvertitski značaj, me z ničimer več ne prepriča. Če omenim samo, da je bil v Jugoslaviji vnet komunist, da je vodil mladino po poteh Avnoja in slavil NOB. Kaj pa danes? Pljuva po vsem, kar je včasih slavil. Opravičuje in slavi domobranstvo, največje zlo med NOB, zlizal se je z RKC, ki je v večini podpirala domobranstvo, in še bi lahko našteval. Njega podpirajo nekdanji komunisti, na primer Gorenak in Zver, ki jim gre samo za privilegije, ne za ideje. Najhujši Janševi apologeti, kot sta Grims in Mahnič, kar tekmujejo s streljanjem strupenih puščic proti vsem, ki so proti Janši, da bi se čim bolj dokazali. Ja, Žan Mahnič, soimenjak ali celo daljni sorodnik (?) škofa A. Mahniča, ki je bil prvi, ki je delil Slovence na prave – rimokatolike in liberalce, ki bi jih bilo treba uničiti. In msgr. Zore ga kliče na pomoč k spoznanju resnice. Katere? Zore je s tem pozivom samo potrdil, kam spada. Je med tistimi, ki ne marajo papeža Frančiška, ki se trudi, da bi vsaj malo obrzdal požrešnost in korupcijo med kleriki, ki so si nebesa uredili že na zemlji, ker vedo, da svetopisemskih nebes ni. V kakšnem ugodju živijo na račun neukih in naivnih ljudi, nam je 3. in 11. marca letos v Delu predstavil novinar T. Hočevar. Da Rode nadaljuje razdiralno kot nekoč Mahnič, da je kriv za vsa nesoglasja v slovenski Cerkvi, je opisal jezuit Jože Roblek v Reporterju, 20. marca 2023. Kako kratkega spomina in slepi smo Slovenci, sem ponovno spoznal, ko sem 13. marca v Delu na barometru priljubljenosti videl, da je A. Logar – težko razumljivo – že drugič na prvem mestu. Ali smo res pozabili, kako je deloval v Janševi vladi? Vedno tako, kot je želel Janša, zato njegovemu ovčjemu besedičenju nisem verjel. Logar je Janšev trojanski konj in ne želimo si ga. Volk dlako menja, nravi pa ne. Janša se na vse kriplje trudi, da bi se ponovno vrnil na oblast, zato se obdaja z nekdanjimi proslulimi politiki s kriminalno (kot jo ima sam) preteklostjo – s Kanglerjem in Ruparjem. Nekateri očitajo bivšemu socializmu, da so bili komunisti privilegirani. Res je in ni bilo prav. Ali je danes drugače? Ni nenavadno, če na volitvah volimo in se zmotimo, ko gre za nov obraz, za premalo znanega človeka, ki nam lepo govori in obljublja. Predsednik Golob nam je preveč obljubljal in to ga že tepe. Če gre za politika s 30-letno sporno preteklostjo, pa ga nekateri zopet in zopet volijo, potem je nekaj narobe z volivci. Vedejo se kot mankurti ali pa imajo enako pokvarjen značaj.
Torej, komu gre verjeti? Srbski pregovor pravi: Uzdaj se use i u svoje kljuse.