Vojna torbic, Picasso in beneške palače
François Pinault, ki ima skupaj z družino po zadnjih podatkih okoli 40 milijard evrov bogastva, je med največjimi meceni sodobne umetnosti, hkrati je lastnik modne hiše Gucci in še nekaterih modnih podjetij, za vsak primer ima v rokah še nekaj vinskih kle
Modne hiše Gucci, Yves Saint Laurent, Alexander McQueen, Balenciaga, Brioni, Bottega Veneta, ure Boucheron in Girard-Perregaux, nakit Pomellato, očala Lindberg, dražbena hiša Christie's, beneški Palača Grassi in Punta della Dogana, luksuzna križarjenja Ponant, nogometni klub iz Rennesa … Skupno jim je ime François Pinault, leta 1936 rojeni Francoz, ustanovitelj podjetja za luksuz in modo Kering in investicijskega holdinga Artémis, pod katera sodijo omenjene blagovne znamke ter poleg njih še veliko drugih. Da, vse to sodi pod eno streho, vse obvladuje družina Pinault. Za prestiž ni krize: François Pinault z družino je v teh dneh na Forbesovi lestvici najbogatejših na svetu na 28. mestu s 40,6 milijarde dolarjev premoženja. V skupini, ki zaposluje več kot 38.000 ljudi, je krmilo že pred več kot desetletjem predal sinu Françoisu-Henriju, med drugim aktivistu za pravice žensk in poročenemu z igralko Salmo Hayek. Šestinosemdesetletni François Pinault pa se posveča predvsem svoji največji ljubezni: moderni umetnosti. V svoji zasebni zbirki si lahko ogleduje več kot 10.000 del.
Začel z lesom in trgovskimi verigami
François Pinault se ni rodil z zlato žlico v ustih, ampak z leseno. Njegov oče je na podeželju zahodne Francije trgoval z lesom. O močnem značaju Bretonca priča zgodba iz njegovega otroštva, ki jo omenjajo v vseh njegovih portretih. Med nacistično okupacijo sta z očetom tihotapila živež zavezniškim vojakom. Ko sta se z ene od akcij vračala proti domu, ju je obkrožila nemška patrulja in začela neusmiljeno pretepati očeta, da bi eden od njiju spregovoril in izdal skrivališče zaveznikov. A sedemletni Pinault ni niti pisnil.
Šolanje je opustil že po osnovni šoli in delal v očetovem podjetju. Začel je kupovati podjetja iz lesne branže, ki so zašla v težave. V drugi etapi je vlagal v trgovske verige, kot sta Printemps in Conforama. V začetku 90. let prejšnjega stoletja je ustanovil holding Artémis, ki skrbi za celoten spekter naložb družine Pinault. François Pinault se je leta 1962 poročil z Louise Gautier, zakon je trajal pet let in dal tri otroke. Leta 1970 pa se je v Rennesu poročil z galeristko Maryvonne Campbell in se začel navduševati za umetnost. In jo kupovati, seveda. Mondrian, Picasso, Man Ray, nato pa Damien Hirst, Jeff Koons, David Hammons … Ne preseneča, da so Pinaulta večkrat nagradili kot najvplivnejšo osebnost v svetu umetnosti. Nenazadnje je njegov holding leta 1998 kupil še legendarno dražbeno hišo Christie's.
Zmagal v odmevni vojni za Gucci
Naskok na prestiž je začel na prelomu tisočletja. Leta 1999 je postal najpomembnejši delničar italijanske modne hiše Gucci in takoj zatem še lastnik podjetja Yves Saint Laurent. Pinaultov prevzem 42-odstotnega deleža Guccija je bil eden najodmevnejših v svetu mode, saj se je zanj dve leti potegoval tudi najbogatejši Francoz (in danes najbogatejši na svetu) Bernard Arnault. V mukotrpni tekmi rojakov, poimenovani »vojna torbic«, je poslu na koncu nazdravil Pinault. In to najbrž s katerim od svojih vrhunskih vin. Družina ima namreč v lasti celo vrsto vinskih kleti po Franciji in drugod po svetu, od bordojske Château Latour, Clos de Tart iz Burgundije, Château Grillet iz doline Rone …
Bretonski lokalpatriotizem je botroval tudi odločitvi, da je François Pinault leta 1998 kupil nogometni klub Stade Rennais iz Rennesa. Magnat je finančno in igralsko okrepil klub, posodobil stadion in ustanovil nogometno šolo, ki velja za najboljšo valilnico talentov v Franciji.
A vendarle je umetnost glavni fokus upokojenega Pinaulta. V letu 2005 je fundacija Pinault kupila Palačo Grassi, razstavišče ob Velikem kanalu v Benetkah.
Pinaultov prevzem Guccija je bil eden najodmevnejših v svetu mode, saj se je zanj dve leti potegoval tudi najbogatejši Francoz (in danes najbogatejši na svetu) Bernard Arnault. V mukotrpni tekmi, poimenovani »vojna torbic«, je poslu na koncu nazdravil Pinault.
Sodobna umetnost je zdravilo za milijarderja
Nedolgo zatem je na razpisu ponudila največ še za dolgo zapuščen prostor Punta della Dogana, zdaj prav tako razstavišče sodobne umetnosti. Tretji odmeven nakup v Benetkah je Teatrino, gledališče na prostem. Dolgoletni sen starega Pinaulta pa je bil Pariz, tam je želel odpreti razstavišče za svojo umetniško zbirko. Leta 2016 ga je – po 20 letih prizadevanj – končno našel v impresivni stavbi nekdanje pariške borze (Bourse du Commerce) iz 18. stoletja, nenavadne arhitekture s kupolo, le streljaj od Louvra. Pinaultov pariški muzej sodobne umetnosti so odprli leta 2021. Ko so Françoisa Pinaulta vprašali, katero umetniško delo iz svoje zbirke mu prinaša največ veselja, je odgovoril, da upa, da bo to kos, ki ga bo šele odkril. »Še vedno verjamem, da najlepšega še nisem videl.«
Pinaultovi skušajo, kot se za multimilijarderje spodobi, z okoljevarstvenimi in družbeno odgovornimi akcijami pomagati domovini, kadar je treba. Ko je 15. aprila 2019 zgorela streha pariške notredamske katedrale, je družina Pinault nemudoma široko odprla denarnico in namenila 100 milijonov evrov za njeno obnovo. No, že naslednji dan je Pinaultov bogatejši tekmec v svetu luksuza Bernard Arnault za obnovo navrgel 200 milijonov evrov. Lahko si predstavljamo, da je bil stari Pinault malce kisel, ko je izvedel, da ga je rival dvakratno preskočil v radodarnosti. Očitno mu je po 20 letih vsaj malo vrnil udarec, ker mu je Guccija speljal pred nosom. Pinaultova družba Kering skupaj s filmskim festivalom v Cannesu vsako leto podeljuje tudi nagrado izstopajočim ženskam Woman In Motion. Za leto 2023 jo je prejela filmska igralka, prva oskarjevka azijskega rodu Michele Yeoh. No, niti člani družine Pinault niso izvzeti, pred dvema letoma je šla nagrada v roke igralki Salmi Hayek Pinault.