Junak še pred prvim rojstnim dnem
Trinajstmesečni Jay Smith je moral premagati hude zdravstvene težave že pred rojstvom in takoj po njem
Jay Smith iz ameriške Kalifornije verjetno nikoli ne bo mogel reči, da je bil rojen pod srečno zvezdo. Skoraj usodne zdravstvene težave so se mu namreč začele dogajati še pred rojstvom, nadaljevale pa tudi po njem. A zdaj pri komaj dobrem letu dni starosti že upravičeno velja za neverjetno trdoživega borca, kar mu bo v življenju nedvomno še prav prišlo.
Njegova mati, zdaj 30-letna Jordyn Smith, mu je pred dobrim letom rešila življenje, ko je opazila, da se njen še nerojeni otrok že drugi dan ne premika. Brž je obiskala zdravnika, ki je ugotovil, da je otrokov pulz zelo šibak, in starša postavil pred nič kaj lahko odločitev: ali takoj opravijo porod s carskim rezom ali pa lahko otrok umre. Ob tem so v bolnišnici dodali, da ima tudi ob takojšnjem porodu pri komaj 26 tednih le osemodstotno možnost preživetja. A še manjša bi bila, če bi s porodom odlašali.
Šok za šokom
»Pregled pri 20 tednih je pokazal le, da je plod bolj majhen, a to me ni skrbelo, saj je bila majhna tudi moja hčerka. Drugih posebnosti tedaj niso opazili. A kmalu zatem nisem več čutila njegovega premikanja, zato sva z možem Ericom pohitela v bolnišnico. Tam sva bila postavljena pred neverjetno in skoraj nemogočo odločitev. Ko so nama rekli, da ima v najboljšem primeru le osem odstotkov možnosti za preživetje, sva se šele zavedla, kako resna in nujna je ta odločitev,« se spominja mati, ki ima še zdravo triletno hčer iz prejšnjega zakona. Že 24 ur pozneje so opravili porod, Jay pa je ob rojstvu tehtal manj kot pol kilograma in ni dihal. Oživili so ga in v intenzivni negi v inkubatorju je potem preživel kar 173 dni, od tega 28 dni na ventilatorju, preden sta ga starša lahko odnesla domov. A že po šestih dneh so ga z rešilcem znova prepeljali v bolnišnico z vključeno sireno, saj je nenadoma prenehal dihati in pomodrel v obraz. Nedonošenčka so znova uspešno oživili, a pri nadaljnjih pregledih so pri njem odkrili raka na jetrih, povezanega s prezgodnjim porodom. V bolnišnici je ostal še nekaj mesecev in v tem času so s kemoterapijami zmanjšali tumor, nato pa mu ga med štiriurno operacijo odstranili skupaj s polovico jeter. »Spraševala sem se, zakaj se je vse zgrnilo prav nad njega, in si mislila, da ni pošteno, da se mora tako kmalu spet boriti za svoje življenje,« pravi mati, ki pa je zdaj srečna, da je operacija uspela in da njen sin lepo okreva, čeprav ima po njej prizadet sluh. A po zadnji kemoterapiji v januarju ni bilo več sledu o raku in 29. marca je lahko Jay doma praznoval svoj prvi rojstni dan. »To je bil za nas res čaroben dan. Jayev rojstni dan je minil v znamenju superjunakov, saj tudi on sodi mednje. Na obisk je prišlo tudi medicinsko osebje, ki ga je vzljubilo, zato je bilo vse zelo čustveno. Nisem si mislila, da bomo njegov prvi rojstni dan sploh lahko doživeli in praznovali. Toliko se nam je dogajalo, da sem presrečna že, da imam lahko oba otroka končno skupaj doma. Zdaj le molimo, da se rak ne bi ponovil in da se ne bi spet kaj zgodilo,« priznava Jordyn, ki pravi, da je mali borec zelo radoveden in vesel otrok, ki ga vse zanima in se veliko smeji.