V Izoli iščejo nafto
Pri izolskem županu naj bi se po napovedih te dni sestali vsi, ki jih zadeva izlitje 30.000 litrov kurilnega olja iz podzemnega rezervoarja hotela Delfin, ki pronica v morje. Sestanek ima veliko napako. Izlitje se je zgodilo med božično-novoletnimi prazniki. Pred petimi meseci. Takrat bi se morali seznanjati s tem, kako poteka reševanje okoljske nesreče. Zdaj je tu turistična sezona in globoko pod ležalniki, ki jih na terasi priljubljenega hotela razprostirajo upokojenci, se zadržujejo kubiki nafte. V izolski marini, ki je prva oškodovanka izlitja, pa perejo in umikajo jadrnice, vohajo nafto, jo lovijo s pivniki in omejujejo s pregradami.
Direktor hotela Delfin ne namerava odstopiti. Čeprav očitno več mesecev občini in Arsu ni povedal za izlitje ter je šele nedavno javno razkril, da ni šlo za 3000 litrov, kot so sprva ocenjevali, ampak za desetkrat več nafte. Koliko od tega je že steklo v morje, koliko je te snovi še pod zemljo? Koliko časa bo tekočina uhajala? Kdaj in kako jo bodo sploh poiskali in izčrpali? S ključnimi vprašanji, na katera bi morali odgovoriti v prvih dneh ali tednih po decembrski nesreči, se ukvarjajo še zdaj.
Pričakovali bi, da pred hotelom Delfin protestirajo okoljevarstveniki. Običajno prežijo na vsako plastično vrečko v morju ali na vsak deciliter izpranega fliša v potokih pod gradbišči drugega tira. Tukaj, ko gre za največjo izlito količino nafte v zadnjih letih, jih ni. Niti kakšne izolske civilne iniciative, ki se sicer bori za vsak kos zemlje, še nismo videli v akciji. Naj spomnimo: ko je pred štirimi leti pri Hrastovljah iztiril vagon-cisterna s kerozinom, ga je izteklo 8000 litrov. Vse oči so bile mesece uprte v sanacijo, ki so jo Slovenske železnice začele nemudoma, številne ekipe vseh pristojnih so bile ves čas na terenu, v Istri so mesece trepetali, da kerozin ne bi zašel v pitno vodo. V Izoli pa gre za štirikrat večjo količino izlite nafte in gre za naše morje. Niti predstavljati si ne želimo posledic, če bi vseh 30.000 litrov naenkrat steklo v morje. Del krajinskega parka nedaleč vstran bi verjetno težko še imenovali Bele skale.
Direktor hotela lahko zagotavlja, da je vse pod nadzorom in da naj sredi turistične sezone Izolčanov in obiskovalcev po nepotrebnem ne vznemirjamo. Res je, po črki zakona to še ni okoljska katastrofa, ker na gladini ne lebdijo mrtve ribe. Gre pa za katastrofalno reševanje okoljske nesreče. Pravila ravnanja ob nesrečah so jasna, a očitno imajo lahko tudi luknjo, ko se izlitje zgodi na zasebnem zemljišču in je skrito pod zemljo. In skozi izolsko luknjo v morje že mesece curlja nafta.