Mladi po sledeh varuha narave

Okoli 800 otrok se je odpravilo v Trento in spoznavalo dediščino tega območja

»Kaj pa imaš od tega, da igraš videoigrice? Od tega, da si v naravi, pa imaš nekaj! Naučim se česa, družim se s prijatelji in se res zabavam,« je s posebnim poudarkom dejal mladi Lan Klukovič, ko je na Belarjevih dnevnih v senci Kugyjevega spomenika s prijatelji razposajeno črpal novo znanje o tem pomemben raziskovalcu Julijskih Alp in dolini Trenti pod seboj. »Veliko se družimo, spoznavamo rastline in živali, tudi potke urejamo, gradimo bunkerje. Nasploh veliko hodimo po gmajni. Telefoni nas ne pritegnejo preveč, no, razen ko moramo pobrskati za kakšno kolesarsko ali ribiško opremo. Da, ribe lovimo in kolesarimo,« je povedal tudi Miha Kofler. Tako se s prijatelji dogovorijo in odpeljejo na kakšno daljšo turo, na Krk recimo ali v Portorož, in to iz Mojstrane, od koder prihajajo, izdata Miha in Lan. Če mimogrede opazijo koga, ki ne hodi po označeni poti, »kajti tudi taki so, ki lazijo po šumi«, hudomušno rečejo v gorenjski govorici, ga opozorijo. A za zdaj bolj v šali, hitro dodajo. Ne, to niso nobeni mali razbojniki, temveč aktivni in vedoželjni mladi nadzorniki.

Mladi nadzorniki

Nad njimi kot mentorja bedita Mojca Pintar in Jernej Legat, toda v programu Mladi nadzornik sodelujejo prav vsi zaposleni v parku. Mojca deluje na področju okoljske vzgoje v Triglavskem narodnem parku (TNP), kar pomeni, da gredo skozi njene roke vse šolske skupine, ki jih zanimajo programi iz ponudbe narodnega parka, Jernej pa je naravovarstveni nadzornik v Martuljku. Otroci so nad njima navdušeni, onadva pa nad njimi. »Oni so biser mladih nadzornikov,« poudari Pintarjeva. Mladi nadzornik je namreč program TNP, ki je ponovno zaživel po koroni in v katerega se lahko vključijo otroci z vseh šol na biosfernem območju Julijske Alpe. Takih šol je skupaj s podružničnimi 38. Prvo leto so kandidati, če pa se redno udeležujejo srečanj, ki jih organizira park, in izkažejo zanimanje za naravo, postanejo mladi nadzorniki. Lani je bilo med mlade nadzornike sprejetih 21 otrok, letos se je tej skupini pridružilo 17 kandidatov. Če sta se Pintarjeva in Legat prvo leto še spraševala, ali se bo sploh prijavilo dovolj otrok, potem danes ni nobenega dvoma več. Otroci so nad programom očitno navdušeni.

»Enkrat na mesec se dobimo in na vsakem takem srečanju obravnavamo drugo temo. Vode, živali, rastline, predstavimo in približamo jim delo naravovarstvenega nadzornika, predvsem pa jih, kar je najpomembnejše, ozaveščamo. Med poletjem izvedemo petdnevni tabor, lani smo bili na Pokljuki, letos gremo na Sedmera jezera. Tam so ves dan zaposleni z raznoraznimi stvarmi, hodimo na pohode, povabimo nekatere naše zunanje sodelavce, ki jim še dodatno kaj razložijo. Poprimejo pa tudi za delo. Lani smo v okviru teme učna pot uredili del Soške poti od Trente do Bovca in prav neverjetno je, kako so pomagali,« je razložil Legat.

Delo naravovarstvenega nadzornika v TNP je seveda precej širše od tega, s čimer se srečujejo mladi nadzorniki. Niti dva dneva v službi nista enaka, poudari Legat. Že kot ime pove, primarno izvajajo nadzor in kršitev je ogromno, od voženj v naravnem okolju, prepovedanega parkiranja do spanja v avtomobilih, snemanja z droni … Naravovarstveni nadzorniki urejajo tudi učne poti, ki spadajo pod TNP, in izvajajo monitoring živali. Legat je naravovarstveni nadzornik od leta 2009 in to delo mu je bilo malodane položeno v zibelko, saj je naravovarstveni nadzornik tudi njegov oče, eden najstarejših v parku, že vse od leta 1991 opravlja to delo. »V tem duhu sem bil vzgojen, to mi je bilo predano. Nadzorniki svojega dela ne jemljemo kot službo, ampak kot način življenja,« je dejal.

Otroci in Belarjevi dnevi

Da bi polno živeli in čutili naravo, seveda ni treba postati mladi nadzornik, in to dokazujejo prav Belarjevi dnevi, ki jih je TNP letos organiziral že 23. Pobudnik in začetnik Belarjevih dnevov v Triglavskem narodnem parku je bil Jože Mihelič, ki je podrobno raziskoval življenje velikega seizmologa in naravovarstvenika Albina Belarja, ki ga je kot seizmologa močno zanimalo, zakaj je na kraškem svetu prisotnih toliko visokogorskih jezer. Tako se je že davnega leta 1908 zavzemal za zavarovanje Doline Triglavskih jezer. Njegova pobuda se sicer ni uresničila, saj bi bila z varovanjem prepovedana tudi pašnja, ki pa je bila za tisti čas v na tistem območju zelo pomembna. »Danes prav z Belarjevimi dnevi zaznamujemo spomin nanj, sočasno pa 24. maja evropski dan parkov, ko je Švedska leta 1909 razglasila devet narodnih parkov. Sicer bi prvega imeli mi,« je dodala Mojca Pintar.

Belarjevi dnevi potekajo vsako leto dva dni in v tem času se orientacijskega pohoda udeleži okoli 800 otrok iz šol na biosfernem območju Julijske Alpe, kot tudi iz sosednjih držav. Otroci začnejo orientacijski pohod pri koči pri izviru Soče, se sprehodijo do Kugyjevega spomenika, korit Mlinarice, nadaljujejo prek trentarskih fužin in čez brv nad reko Sočo do cerkvice Marije Device Lavretanske, kjer se spoznajo s kulturno dediščino kraja. Nato obiščejo botanični vrt Juliana in pohod končajo v informacijskem središču TNP Dom Trenta. Tam so se letos potopili še v svet semen, kajti vsako leto se stalnim točkam pridruži nova in ta je bila tokrat namenjena predstavitvi projekta Life for seeds, v okviru katerega bodo ustanovili semensko banko 300 vrst semen. Po ogledu etnološke zbirke si ogledajo še film o TNP in si na koncu, ko zberejo vse žige, prislužijo pravo trentarsko malico z albuminsko skuto in čompami (krompir).

Več kot polovica zaposlenih v Triglavskem narodnem parku sodeluje na Belarjevih dnevih, nekateri kot informatorji na točkah, kjer podajajo otrokom znanje o parku, dolini Trenti in naravi, drugi kot redarji, tretji v ozadju skrbijo, da vse gladko teče.

»Leta 2018 smo ustanovili skupnost šol biosfernega območja Julijske Alpe, kajti v okolici TNP je 19 matičnih in 19 podružničnih šol. Zadali smo si cilj, da s temi šolami sodelujemo še več kot doslej in da se srečujemo vsaj enkrat na leto, če ne večkrat. Zato smo za te otroke pripravili različne aktivnosti, od brezplačnih delavnic, spletne učilnice do šolskega časopisa, v katerem jim predstavimo raznorazne teme. Organiziramo tabore, damo jim pripomočke za učenje zunaj učilnic. Spodbujamo jih, da so ambasadorji Triglavskega narodnega parka. Čeprav narodni park

od vsega začetka veliko dela s šolami, pa je to sodelovanje sedaj še boljše. Ubrali smo namreč drugačen pristop in šolam rekli, da smo tu zanje, če želijo, in vsi so se pozitivno odzvali. Res smo spletli močne prijateljske vezi. Prav prijetno je, ko pridem zdaj po petih letih na šolo in se vsi derejo: 'To je ona iz TNP!'« je razložila Mojca Pintar. Da daje Triglavski narodni park toliko poudarka prav šolam na biosfernem območju Julijske Alpe, ni naključje. »Gre za otroke, ki so tu doma, ki poznajo naravo in bodo morda imeli nekoč velike odločevalske možnosti. Prav je, da se bodo znali v odrasli dobi prav odločati, za naravo in ljudi,« je pojasnila.

Vsako leto pridejo na Belarjeve dneve tudi petošolci iz osnovne šole Begunje ter se z veseljem in navdušenjem udeležijo pohoda. »Prav radi pridemo na Belarjeve dneve, ki so res dobro pripravljeni in vodeni. Obenem se lepo povezujejo z učnim načrtom, saj si tu v živo ogledamo vse tisto, kar se pri pouku učimo. Prav tako nimamo nobenih težav s tem, da otroci ne bi hoteli hoditi. Smo namreč podeželska šola, ti otroci živijo pod gorami, tu so Roblek, Begunjščica, Sveti Peter, in so navajeni hoditi,« je povedala učiteljica iz begunjske šole Polona Javorski Korošec.

Tijan Gaj Jagodic in Vesna Langus uživata v naravi, zunaj na prostem, v pohodu, gozdu. Noben korak jima ni odveč. »Da, zelo rad sem v naravi, ker je tam svež zrak, ker je lepše in se bolje počutim,« je odvrnil Tijan Gaj. »Zanima me vse, povezano z naravo. Računalnik je tako neživa stvar, nič zanimiva, nobene energije ne oddaja. V naravi pa se res dobro počutim,« je pripomnila še Vesna. Ob teh besedah si lahko snovalci okoljskih programov v Triglavskem narodnem parku zasluženo čestitajo, narava pa optimistično stopa v prihodnost, da bodo odločitve, povezane z njo, v dobrobit vseh živih bitij.

Sodelovanje vseh

Toda škarje in platno ta trenutek še nista v rokah otrok. Kako upravljamo naravo in v katero smer gremo, odločamo odrasli. Tisti, ki odločitve sprejemajo, in tisti, ki jih izvajamo ali ne izvajamo. Kot je povedal direktor Triglavskega narodnega parka Tit Potočnik, je biosferno območje Julijske Alpe najstarejše pri nas, razglašeno je bilo pred 20 leti, sestavlja pa ga deset občin tako na gorenjski kot primorski strani. Tri območja obsega, v osrednjem in robnem delu je TNP, kjer velja najvišja stopnja varovanja narave, tranzicijsko območje pa zajema občine vse od Radovljice do Tolmina. »Gre za Unescov program Človek in biosfera, ki je star več kot 50 let, na svetu je več kot 800 takih območij v 130 državah sveta, njegov poudarek pa je iskanje ravnovesja med človekom in naravo. Za TNP je to pomembno, ker lažje uresničuje svoje namene in cilje, če ima okoli parka še neko tranzicijsko območje. To pomeni, da živi tam večina ljudi, da je tam večina turističnih nastanitev pa tudi gospodarstvo. Predvsem pa se na tak način ljudje informirajo o okolju, v katerem živijo, in o tem, kako naj se odgovorno vedejo do njega,« je razložil.

Že nekaj časa tečejo priprave za ustanovitev čezmejnega biosfernega območja Julijske Alpe. Tako naj bi se jeseni združila biosferno območje Julijske Alpe in italijanski naravni park Julijsko predgorje, kar za naravo na obeh strah meje pomeni še dodatne prednosti.

Da bi ostal Triglavski narodni park čim bolj prvobiten, si želi tudi vnukinja Albina Belarja, Cynthia D. Belar, ki se od leta 2000, ko je prvič obiskala Slovenijo, stalno vrača v domovino svojih starih staršev in očeta. » Nikoli nisem imela priložnosti spoznati svojega deda, toda moj oče je veliko govoril o njem, o svoji deželi, o Blejskem vintgarju in domu. Rad je imel to deželo, a jo je po prvi svetovni vojni izgubil, ko je z mamo imigriral v Ameriko, medtem ko njegov oče Albin zaradi političnih razmer ni mogel za njimi. Tako so ostali za vedno ločeni in moj oče ni pozneje nikoli verjel, da bomo tu dobrodošli. Ko pa se je okoli leta 2000 začela doba interneta, sem vtipkala v brskalnik Albin Belar in ugotovila, da ni ostal pozabljen in da se ga očitno nekdo spominja. To je bilo veliko olajšanje zame in hkrati žalostno, ker moj oče, ki je prej umrl, nikoli ni izvedel, da je Albin v svoji rodni deželi ponovno spoštovan,« je povedala Cynthia Belar, ki se od takrat pogosto vrača v Slovenijo. Najljubše ji je prav v Vintgarju, o katerem ji je pripovedoval že oče.

»Ko sem prvič prišla, so bila moja pričakovanja prav majhna v primer

javi s tistim, kar sem potem videla in doživela,« priznava danes, ko je tudi sama na neki način udeleženka Belarjevih dnevov. Do njih, tako kot do svojega deda in družinske dediščine, ima poseben odnos. »Ne nazadnje sem zadnja Belarjeva,« malce otožno reče, »in tudi zato želim vsa pis

ma in razglednice, ki jih je Albin pošiljal svojim otrokom in ženi, podariti slovenskemu nacionalnemu arhivu. Sicer bodo nekega dne izgubljena.« Tudi v njih je Albin Belar svojim otrokom, tam daleč čez lužo, sporočal, naj trdo delajo, raziskujejo, izumljajo in cenijo naravo.

Jernej Legat je naravovarstveni nadzornik TNP v Martuljku. To delo mu je bilo malodane položeno v zibelko in danes se sploh ne sprašuje, ali bi počel kaj drugega.

Otroci iz osnovne šole Begunje se že vrsto let udeležujejo Belarjevih dnevov. Vesna Langus in Tijan Gaj Jagodic z učiteljico Polono Javorski Korošec.

Otroci so nadvse uživali na prehodu po brvi čez reko Sočo. Samo šest nas jo lahko hkrati preči, so pojasnili.

Tudi direktor TNP, dr. Tit Potočnik, se je udeležil letošnjih Belarjevih dnevov.

Mladim nadzornikom je narava v krvi, predvsem pa vsi uživajo v gibanju, opazovanju živali in rastlin. Z leve proti desni Lan Klukovič, Miha Kofler, Juš in Urh Šilar, Samo Arlič (vsi iz OŠ Mojstrana) in Vida Odar iz OŠ Bohinjska Bistrica.

Deklet in fantov iz osnovne šole v Lescah dež sploh ne moti, temveč razigrano čakajo pod mogočno lipo, da vstopijo v cerkev svete Marije Device Lavretanske in se podučijo še o kulturni dediščini kraja.

Cynthia D. Belar, vnukinja Albina Belarja, pred fotografijo svojega dedka, ki ga zaradi političnih razmer ob koncu prve svetovne vojne ni nikoli spoznala. Je tudi zadnja potomka Belarjevih, pove.

Mojca Pintar deluje na področju okoljske vzgoje v TNP, skozi njene roke gredo vse šolske skupine, ki so zainteresirane za programe, ki jih ponuja narodni park.