Potrošnik lahko stopi na prste skrčflaciji
Izdelovalci zmanjšujejo količine, cene pa nekateri ob tem še dodatno dvigujejo – Če bodo potrošniki pasivni, bodo podjetja to vzela kot znamenje, da jim je vseeno
Veliko črnila je bilo v zadnjem času prelitega zavoljo dveh zanimivih pojavov, ki sta prizadela potrošnike. Domala v vseh časnikih, revijah, po televiziji, radiu, internetu, skratka v vseh medijih poročajo o tako imenovani skrčflaciji in tudi o skimpflaciji, dveh pojavih in izrazih, ki sta iz angleščine kar nekako po naravni poti preskočila v slovenščino. Iz pravzaprav razumljivega razloga. Gre namreč za pojava, ko podjetja začnejo spreminjati količine izdelka ali njegove sestavine, da bi na tak način ohranila cene, v resnici pa potrošniku tako prodajo manj – ali slabši izdelek. To se precej pogosto dogaja tudi pri nas. Običajno ta pojava spremljata inflacija in gospodarska kriza. In medtem ko vsi bolj ali manj opozarjajo na dogajanje, smo poskušali narediti korak naprej; resda smo tudi mi povprašali, kaj se na policah trgovcev dogaja, toda tudi, kaj kot potrošniki lahko storimo ...
Kar nekaj primerov
Ko so pri Zvezi potrošnikov Slovenije nedavno opravili obsežnejšo analizo rasti cen in tega, da danes porabimo več, kot smo porabili pred časom, so se dotaknili tudi pojava skrčflacije. »Že dlje časa opozarjamo nanj,« so pojasnili. »Našli smo kar nekaj primerov, ko so proizvajalci prikrito dvignili cene izdelkom tako, da so zmanjšali njihovo količino. Če obenem zvišajo še ceno izdelka, mora potrošnik za manjšo količino odšteti več denarja,« so ugotavljali in dodali, da je takšna praksa do potrošnika neprijazna, vendar ni prepovedana. »Odzivi proizvajalcev, ki so jih povprašali o razlogih za zmanjšanje količine izdelkov, so zelo različni: da so zmanjšali embalažo na željo kupcev, da so se za to odločili z namenom nadomeščanja višjih proizvodnih stroškov zaradi motenj v svetovni dobavni verigi, proizvajalec mačje hrane pa je kot razlog navedel, da so porcijo zmanjšali s 100 na 85 gramov zato, ker veliko mačk prvotne količine ne more pojesti v enem obroku.«
Pustimo ob strani, da takšni odgovori, kako so nekaj storili na »željo kupca« ali na »željo mačk«, zvenijo precej neprepričljivo, in se osredinimo predvsem na to, kaj se zares dogaja. Zveza potrošnikov na svoji spletni strani (podatki so bili objavljeni aprila) med drugim navaja nekaj konkretnih primerov. Recimo: za široke valjane rezance znamke Pečjak teže 500 gramov je bilo prej treba odšteti 2,35 evra (torej 4,70 evra za kilogram), ob naslednji primerjavi pa za 250 gramov teh rezancev 2,19 evra (8,76 evra za kilogram); ali primer margarine becel (polnomastne, 39 odstotkov) – prej je bilo treba odšteti za 500 gramov 2,55 evra (5,10 evra/kg), kasneje za 400 gramov 2,94 evra oziroma 7,35 evra za kilogram. Še naprej: za kilogram instant napitka z vitamini cedevita z okusom pomaranče je bilo treba nekoč odšteti 5,84 evra, kasneje pa za 900 gramov 6,59 evra oziroma 7,32 evra za kilogram.
Še bi lahko naštevali, razlike so opazili pri zelo različnih kategorijah izdelkov, od sončnih krem do zamrznjenega krompirčka.
Pri Zvezi potrošnikov Slovenije potrošnike pozivajo, naj jim poročajo o takšnih primerih, tako da bo slika kar se da jasna, potrošniki pa si na tak način lahko pomagajo.
To so konkretni primeri skrčflacije. Opazili pa so tudi primere spremembe sestavin. Proizvajalci lahko namreč začnejo uporabljati cenejše in okoljsko bolj sporne sestavine, kot je palmovo olje, ali zmanjšajo delež oreščkov, sadja, kar nadomestijo s praškom ali pasto. Seveda cena ostaja enaka ali je po novem celo višja.
Udarec pod pasom
Ti pojavi niso novi in jih proizvajalci uporabljajo, kot rečeno zlasti v primeru inflacije ali gospodarske krize. Vendar pa ekonomisti ob tem govorijo tudi o nekakšni nevidni inflaciji, saj tako podražijo cena izdelka, kar je razvidno šele, ko ceno preračunamo na, recimo, kilogram.
Težko bi rekli, da je to potrošniku prijazna praksa. Prej gre za udarec pod pasom kot za pošten odnos. Pri čemer strokovnjaki poudarjajo, da takšna praksa zakonsko ni prepovedana in v tem pogledu podjetja nimajo zadržkov. Takšna praksa je lahko tudi posledica dejstva, da se podjetja soočajo z višjimi stroški, vendar ne želijo dvigniti cene na bolj očiten način, ker se bojijo nezadovoljstva kupcev. Če so spremembe preveč opazne ali preveč vplivajo na vrednost izdelka, se bodo ljudje hitreje pritožili.
Kako se lahko torej kot potrošniki zaščitimo, kaj lahko storimo? Na kratko: v prvi vrsti je dobro biti obveščen, tako da razumemo, kako takšne taktike delujejo; bolj pozorni smo lahko tudi na ceno, in sicer tako, da ne gledamo zgolj cene izdelka, pač pa upoštevamo ceno enote, torej koliko znaša strošek na gram, liter, kos in podobno. Tako hitro zaznamo skrčflacijo. Preverimo tudi sestavine priljubljenih izdelkov, s čimer bomo prepoznali pojav skimpflacije. Vprašanje, kaj lahko storimo, smo zastavili tudi zvezi potrošnikov. Povedali so nam zelo podobno: torej, glejmo cene za enoto, več pozornosti namenimo sestavinam, ki so kazalnik kakovosti, če pa opazimo, da je proizvajalec izdelek skrčil oziroma spremenil njegovo sestavo, lahko poiščemo alternativo, na primer istovrsten izdelek drugega proizvajalca, ki je primerljive kakovosti in ima nižjo ceno na enoto. »S tem ko ne kupite izdelka, ki se je 'skrčil' ali je sedaj slabše kakovosti, proizvajalcem sporočate, da se z neprijaznimi praksami do potrošnika ne strinjate in jih ne podpirate,« so pojasnili. Če niste zadovoljni s spremembami izdelka ali storitve, to sporočite podjetju. Morda ne bodo odgovorili na posamezne pritožbe, vendar podjetja v resnici pozorno spremljajo trende in povratne informacije strank. Žal je v sodobnem času trg vladar in podjetja sama od sebe slabih praks ne bodo spreminjala, če jih k temu ne spodbudi ozaveščeni potrošnik, ki se hitreje odzove na spremembe, tudi tako, da poišče alternativo. Tako trg postane potrošnikov zaveznik, saj lahko tekmovanje na trgu vodi do boljših praks.