Praški za vino in traktoristi
V časopisu Nedeljski dnevnik z dne
24. maja 2023 ste v prispevku Praški za vino in traktoristi, katerega avtorja sta Aleksander Lucu in Alenka Žavbi, objavili več neresničnih trditev, in sicer:
1. »Sedanji predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), največje lastnice Deželne banke, Roman Žveglič, se dela, da modro molči, čeprav mu je popolnoma jasno, kdo bo zmagovalec pri nakupu banke …« Trditev je neresnična, saj Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije ni in nikoli ni bila lastnica (kaj šele največja) Deželne banke Slovenije, saj ni in nikoli ni bila lastnica niti ene delnice Deželne banke Slovenije.
2. »Zato je šele sedaj jasno, kako močno vlogo je odigrala politika, da so na čelo KGZS potisnili Romana Žvegliča, potem ko jim je za štiri glasove uspelo premagati povsem političnega protikandidata Marjana Podobnika.« Trditev je neresnična, na čelo KGZS Romana Žvegliča ni »potisnila« politika, ampak so ga izvolili člani sveta KGZS. Volitve v Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije potekajo v skladu z zakonom o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, na podlagi splošne in enake volilne pravice. Člani zbornice v trinajstih volilnih enotah na volilno nedeljo na 255 voliščih po vsej Sloveniji izvolijo svoje predstavnike v svet Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (54 članov) in v svete območnih enot (13 svetov območnih enot). Člani sveta KGZS kot najvišjega organa KGZS na konstitutivni seji približno en mesec po splošnih volitvah izvolijo predsednika, dva podpredsednika in preostale organe zbornice.
Roman Žveglič na volitvah v organe KGZS ni kandidiral na politični listi, ker politične stranke ne morejo kandidirati na volitvah v organe KGZS, ampak to lahko naredijo le društva ali zveze. Roman Žveglič je na volitvah kandidiral na listi Društva članov sindikata kmetov, ki je na volitvah v svet KGZS dobilo tri mandate. Za predsednika zbornice so ga izvolili člani sveta zbornice.
3. »Volitve so izpeljali hudo premeteno, saj so jih razpisali v povsem neznanem Jamarskem domu pri Domžalah, tako da mnogi volilni upravičenci, se ve, kateri, sploh niso prišli.«
Trditev je neresnična in v celoti izmišljena. Volitve predsednika KGZS so potekale na konstitutivni seji sveta KGZS po volitvah, in sicer 26. in 27. oktobra 2020. Zaradi težkih razmer in omejitev zaradi epidemije covida-19 je seja potekala po spletu, vse do volitev predsednika zbornice in drugih organov zbornice, ki je za večino svetnikov potekalo fizično, na sedežu KGZS, na Gospodinjski ulici 6, v Ljubljani. Svetniki, ki se zaradi izolacije ali karantene seje niso mogli udeležiti v fizični obliki, so lahko po visokotehnološkem in varovanem postopku (izpeljal ga je zunanji izvajalec) glasovali po spletu. Od 54 svetnikov z glasovalno pravico jih je glasovalo vseh 54, in sicer 45 osebno, na sedežu zbornice, devet pa prek elektronske aplikacije. Oba kandidata sta dobila 27 glasov, zato je bilo treba glasovanje v skladu z akti KGZS ponoviti. Na ponovnem glasovanju, ki je potekalo 27. oktobra 2020, je ponovno glasovalo vseh 54 svetnikov, in sicer 45 osebno, na sedežu zbornice, devet pa prek elektronske aplikacije. Pri ponovnem glasovanju je 29 glasov dobil Roman Žveglič, 25 pa Marjan Podobnik.
4. »Res je leta 2014 v Bruselj kot evropski poslanec na krilih lokalne slave poletel nekdanji predsednik SLS Franc Bogovič in poslansko mesto v slovenskem parlamentu prepustil hribovskemu kmetovalcu, ki je še kot strojni ključavničar dobro spoznal tudi zakonitosti Kumrovške partijske šole za izbrance, Romanu Žvegliču, sedanjemu predsedniku KGZS, ki ima v svojih vrstah tudi pet posebnih izbrancev, ki naj bi skrbeli za mednarodne zadeve.« Roman Žveglič nikoli ni bil v Kumrovcu ne v partijski šoli ne kot turist. Šolanje za strojnega ključavničarja je izvedel v Ljubljani. Roman Žveglič kot predsednik KGZ nima zaposlenih nobenih »petih posebnih izbrancev, ki naj bi skrbeli za mednarodne zadeve«. Vsi zaposleni so zaposleni prek razpisov v skladu z zakonom o delovnih razmerjih, KGZS pa nima sistemiziranih delovnih mest za »mednarodne zadeve«.
5. »Ne pa v Ljubljani, kjer smo bili prebivalci zgroženi nad neznosnim hrupom in trobljenjem, smradom in vonjem po žganju, ki je krožilo po traktorskih kabinah, čeprav vse prave kmete izjemno spoštujemo, ne pa najetih razgrajačev, ki so traktorje uporabljali za skrajno izživljanje.« Trditev je neresnična in žaljiva. Kmetje so prišli z vseh koncev Slovenije, tudi od zelo daleč, in ne zato, da bi se izživljali, ampak zato, ker so bili zaradi čedalje bolj neustrezne kmetijske politike primorani izkazati svoje nestrinjanje. Pri svojem protestu so mnogi uporabili svoje osnovno delovno sredstvo – traktor, pri tem niso razgrajali, še manj uporabljali alkohol, kot se namiguje v članku. Prav tako je lažna, žaljiva in skrajno neprimerna izjava o »najetih razgrajačih«. Kmetje so prišli na svoje stroške in na račun svojega dela.
Poleg vsega navedenega menimo, da je izjemno neprimerno, da se v zapisu uporablja žaljivo in slabšalno retoriko tako v zvezi z Romanom Žvegličem kot s slovenskimi kmeti.