Prisluškovanje in zasledovanje

Pomlad leta 1993 je bila pripravni čas za odmevno afero Hit, s katero so poskušali nekateri politiki dokazati, da je največje slovensko igralniško in turistično podjetje, goriški Hit, pralnica denarja za levico in blagajna za polnjenje žepov direktorja Danila Kovačiča in njegovih sodelavcev. Zgodba se je pozneje končala z menjavo direktorja, Hit pa je dokončno stopil na pot propada v času Janševe prve vlade med letoma 2004 in 2008.

A 30. maja 1993 je bil direktor Hita še vedno kraški poslovnež, eden najuspešnejših slovenskih direktorjev Danilo Kovačič, ki je natančno pred 30 leti Nedeljcu povedal, da mu slovenska tajna služba (VIS) prisluškuje in da ga verjetno tudi zasledujejo. Po njegovem mnenju je šlo za velike denarje, ki so se v tistem času vrteli na mizah in avtomatih v Novi Gorici.

Navsezadnje je družba v tistem času že odpirala svojo drugo orjaško igralnico Perla in s tem napovedovala, da bi v državno blagajno skupaj z vsemi davki in prispevki za zaposlene plačevala kar četrt milijarde mark na leto, kar se še danes sliši neverjetno.

Zakaj so se državne varnostne službe in politika tako odločno lotili Kovačiča in vodstva Hita, ni povsem jasno. Jasno pa je, da je šlo tudi za denar. Po eni različici dogodkov naj bi mu takratni alfa in omega slovenskega gospodarstva Niko Kavčič svetoval, naj nekaj denarja nakaže eni od strank slovenske pomladi, a ko je to zavrnil kot nezakonito, so se nanj spravili Miha Brejc, Marjan Podobnik in Ivo Hvalica. Po drugi različici je Kovačič preveč pritiskal z idejo, da bi Hit sprivatizirali, podobno kot recimo BTC, a naj bi se politiki to zdelo povsem nesprejemljivo.