Kaj pravi psihologija o odraščanju
Lahko se začne že pri devetih letih in traja vse do odraslosti, medtem pa je mladost na norem adrenalinskem vlakcu
Človek je zanimivo bitje. Tudi z vidika razvojnih obdobij, ki jih mora vsakdo preživeti na poti do odraslosti. Eno najzanimivejših, morda pa tudi najslabše razumljenih obdobij je mladostna doba oziroma adolescenca. Tokrat bomo pozornost posvetili predvsem njej, saj gre za zelo pomemben čas, ki ga je znanost v zadnjem času precej podrobno obdelala. Najprej je treba povedati, da je adolescenca prehodno obdobje iz otroštva v odraslost in praviloma traja od 13. do 19. leta starosti. Spremljajo jo telesne in duševne spremembe. Prve so vidne že kakšno leto prej in se lahko začnejo pri devetem letu starosti.
Čas zmedenosti
To obdobje opisujejo kot čas zmedenosti pa tudi čas novih spoznanj in dognanj, v katerih se človek sprašuje, kdo je. Postaja bolj neodvisen od staršev in sprejema pomembne odločitve o tem, kaj želi postati, kdo bodo njegovi prijatelji in še vrsto drugih stvari. Težave največkrat nastopijo, ker je ena od značilnosti tega obdobja egocentričnost, kar prinaša s seboj marsikatero napačno domnevo in vedenjsko značilnost. Povedano drugače: mladostniki se osredotočajo predvsem nase in verjamejo, da je vsa pozornost najboljših prijateljev in vsake oddaljene simpatije usmerjena zgolj vanje. Seveda gre za napačno domnevo, ki pripelje do marsikatere zabavne situacije.
Po drugi strani se adolescenti oddaljujejo od staršev, pomembnejši postajajo vrstniki, prav tako dajo več na svoj videz in se posvečajo raznim romantičnim intrigam.
To prinaša s seboj negotovost, povezano tako s skrbjo glede lastnega videza kot z medsebojnimi odnosi, pri čemer lahko vsaka beseda zaneti prepir. V skrajnosti lahko takšne stiske privedejo tudi do resnih duševnih težav.
Razvoj možganov
Pri tem je zanimivo – in od tod izhaja marsikatera napačna domneva –, da je precej povezano z evolucijo in razvojem možganov. Staršem, ki nekaterih vidikov ne razumejo in so povsem pozabili na čase, ko so sami odraščali in doživljali pomembne biološke spremembe, to lahko povzroča precej preglavic. S pubertetnikom je treba namreč govoriti drugače kot z otrokom ali odraslim. Poleg tega je to pomembno obdobje za adolescenta, saj se v tem času uči odgovorno
sti in išče svoj prostor pod soncem. Skratka, gre za občutljiv čas, v katerem je potrebnega veliko razumevanja in potrpljenja, bodisi zaradi adolescentov samih ali zaradi staršev, ki jih skušajo razumeti. Začnimo to zgodbo torej na nekoliko nenavadnem koncu, in sicer pri vprašanju, zakaj so mladi v tem obdobju pripravljeni toliko tvegati in se po drugi strani velikokrat odločijo napačno.
Nagnjenost k tveganju
Odgovor na prvi del je zanimiv: razlog je namreč tako telesni kot duševni. Nagnjenost k tveganju namreč pripisujejo v prvi vrsti hormonskim spremembam in spremembam v možganih. Adolescenti so tako bolj nagnjeni k odločanju za tvegano ravnanje, pri čemer ne razmišljajo o posledicah. Pomembno vlogo pri tem pa igra tudi sociološko-psihološki moment, ki je velikokrat odločilen pri napačnih odločitvah. Kot omenjeno, v tem obdobju največ štejeta vrstniška skupina in dokazovanje, in če želi biti mladostnik sprejet med sovrstniki, je za to pripravljen narediti veliko, pri tem pa pozabiti na zdravo pamet. Od tod mnoge zgodbe o alkoholu, mamilih, adrenalinskih tveganjih, pri katerih igra vpliv vrstnikov pomembno vlogo.
Starši bi se morali tega zavedati in to upoštevati v komunikaciji z adolescentom. O tem bo tekla beseda prihodnjič.
Adolescenti se pogosteje odločajo za tvegano ravnanje, pri čemer ne razmislijo dobro o posledicah.