Zamude zaradi stavk in vremena
Letalo, ki zjutraj poleti na prvi let z zamudo več kot 30 minut, bo zamujalo tudi na tri naslednje lete – Najbolj točna španska Iberia in norveški Widerøe
Potovalna in turistična industrija sta v polnem pogonu, med ljubitelji potovanj, ki jim bodo kljub draginji v žepih ostali dodatni evri, se že krešejo mnenja o najbolj »vročih« (beri zanimivih), ugodnih, avtentičnih in avanturističnih destinacijah letošnjega leta. Na drugi strani si turistični delavci na krilih rekordnih rezultatov lanskega leta že manejo roke pred morda novim rekordnim letom. S svežimi podatki, ki pritrjujejo napovedim optimistov, so te dni postregli pri statistični službi Evropske unije Eurostat: minulo leto je bilo s skoraj 3 milijardami prenočitev v turističnih nastanitvenih obratih rekordno – tudi za Slovenijo. Številke domačega statističnega urada govorijo o 6,19 milijona turistov in 16,13 milijona prenočitev.
Morda bo še več turistov v Slovenijo zvabil irski nizkocenovni letalski prevoznik Ryanair, ki na tržaškem letališču v Ronkah z aprilom odpira novo bazo. Slovenija je sicer ena redkih držav v regiji, od koder Ryanairova letala ne letijo. In očitno tudi (še) ne bodo, kot je mogoče razbrati iz zadnje izjave direktorja letalske družbe Eddieja Wilsona za Primorski dnevnik, ki je med drugim okrcal kratkovidno potezo Slovenije in Grčije, ki sta kot edini državi svojo letališko infrastrukturo prodali tujcem. Nasprotno od turizma v evropskem potniškem letalskem prometu o rekordih (še) ne govorijo. Posledice pandemije covida-19 in vojne v Ukrajini še puščajo sledi, kljub temu pa pod črto preteklo leto velja za uspešno. Opravljenih je bilo 10,2 milijona letov, na evropskih letališčih pa so po podatkih Združenja evropskih letališč Evropa (ACI Europe) našteli 2,3 milijarde letalskih potnikov. Obe številki potrjujeta okrevanje letalske industrije, a še nekoliko zaostajata glede na leto 2019. Na več letališčih so že presegli pretekle rekorde v številu potnikov, med 57 odstotki letališč, ki zaostajajo za številkami iz časa pred pandemijo, je tudi ljubljansko.
Kdo ima (naj)večje težave s točnostjo
Med pogostejšimi nevšečnostmi, s katerimi so se lani srečevali letalski potniki, so bile stavke in ekstremni vremenski dogodki. Opazen je vpliv ruske invazije na Ukrajino, pri čemer posledice zaprtja ukrajinskega zračnega prometa najbolj občutijo na Madžarskem. Kaj pa pri nas? V Kontroli zračnega prometa Slovenije (KZPS) odgovarjajo, da se letalski promet izogiba Ukrajini in se premika bolj na jug, kjer ne morejo sprejeti vsega prometa, zato se del prometa premakne še bolj proti jugu – in to je tudi razlog, da se je promet v preletu v Sloveniji in sosednjih državah vrnil na raven iz leta 2019 že v letu 2022.
Največji delež zamud pri upravljanju pretoka zračnega prometa (zamude ATFM) sta lani po podatkih Evropske organizacije za varnost zračne plovbe (Eurocontrol) imeli Francija in Nemčija. Zahvaljujoč stavkam kontrolorjev zračnega prometa so lanske zamude na poti štirikrat večje kot leta 2022. Sicer pa je povprečna zamuda na let ob odhodu znašala 17,7 minute. To je slabše kot pred štirimi leti, a primerljivo z letom 2022.
Točnost letov je pomemben dejavnik pri odločitvah, s kom in kam bi potnik letel. Z najvišjim deležem točnih letov se lahko pohvalita španska Iberia in v nordijskih državah delujoča norveška družba Widerøe. Sledita nizkocenovna prevoznika, španski Vueling in norveški Norwegian, medtem ko so se na repu lestvice znašli portugalski TAP in dva turška prevoznika, nizkocenovni Pegasus in nacionalni prevoznik Turkish Airlines. Pri odhodih v nočnih in zgodnjih jutranjih urah, torej med 3. uro zjutraj in 9. uro dopoldne, so se po točnosti najbolje odrezali pri prevozniku Widerøe, sledijo mu Norwegian, grški Aegan in irski Ryanair.
Med letališči so največ težav s točnostjo odhodnih letov imeli v Lizboni, na pariškem letališču Charlesa de Gaulla, v švicarskem Zürichu, nemškem Frankfurtu in na carigrajskem letališču Sabihe Gökçen, najmanj pa v Oslu, na Dunaju, v Atenah in na madridskem letališču Barajas.
Kako se je odrezalo ljubljansko letališče? Lani so zabeležili 69-odstotno točnost odhodov letal. Z letališča še sporočajo, da so bili v dobri polovici primerov razlogi za zamudo povezani s tehničnimi, operativnimi ali komercialnimi razlogi prevoznikov, v slabi tretjini z restrikcijami v zračnem prometu in vremenom, v šestih odstotkih pa z zagotavljanjem infrastrukture in zemeljske oskrbe. Analitike po posameznih prevoznikih ne spremljajo.
Jutranja zamuda se le povečuje
Kot so opozorili v KZPS, so predvsem v poletnih mesecih letalski prevozniki, letališča in letalske posadke pod nenehnim pritiskom.
»Ko pride do kakršnih koli težav na tleh zaradi stavke, tehničnih problemov, megle in podobno, se začne verižno zamujanje. Letalo, ki zjutraj poleti na prvi let z zamudo več kot 30 minut, bo zamujalo tudi na tri naslednje lete. Večinoma se zamude pri letalu, ki zamuja na prvi let, samo še povečujejo, ker je letalo izgubilo svoj predvideni čas odleta in ga je treba nekam umestiti. Ker med poleti ni veliko 'praznega časa', saj je vse tesno načrtovano, se lahko tudi zgodi, da mora biti posadka zaradi omejitev delovnega časa zamenjana, kar v poletni sezoni ni enostavno,« pojasnjuje Blaž Goričan, nadzorni kontrolor zračnega prometa v sektorju zračnega prometa. To za potnike pomeni čakanje na letališču na prihod spočite kabinske posadke. Prepustnost zračnega prostora Goričan primerja z razmerami v cestnem prometu: vsi bi bili radi v Ljubljani med sedmo in deveto zjutraj, ampak vpadnice tega ne zmorejo. »Enako velja za letalske potnike, saj bi vsi najraje odleteli proti letoviškim/namembnim krajem zgodaj zjutraj in tukaj se začne – že pri odhodu se časi spreminjajo zaradi na primer manjše okvare na letalu, gorivo zamuja, prtljaga zamuja, avtobus ni prišel pravi čas po potnike in zamišljeni idealni red se podre. Nato pa lahko nekje na poti letala pride do prevelike gneče in je treba dodatno regulirati promet.« Za zamude so lahko krivi tudi manjše število operativnega osebja od načrtovanega, tehnične težave oziroma izpadi tehničnih sredstev, vojaške vaje …