Lažni električarji dolgih prstov
Policija zaznava porast drznih tatvin v stanovanjskih hišah – Tudi pri nas primeri goljufov, ki poskusijo od starejših ljudi na vse mogoče načine izsiliti denar
Na dvorišču domače hiše je k 84-letni Pirančanki pristopil neznani moški. Predstavil se je kot delavec, ki mora nekaj popraviti, in želel vstopiti v hišo. Ženska je spregledala njegovo namero in mu je odvrnila, da pri njej vse deluje, kot mora, ter da ni treba ničesar menjati. Moški je odšel, prisebna ženska pa je obvestila policiste, ki ga skušajo izslediti.
To je le ena od vestičk iz policijskega poročila minulega tedna. Podobnih pa je čedalje več. Neredko prevarantom uspe pretentati stanovalce, da jih spustijo v hišo. Policija je tako lani zaznala porast števila drznih tatvin. »Največji porast zaznavamo prav pri drznih tatvinah, storjenih v stanovanjskih hišah v naselju. Javnost vseskozi opozarjamo na pojav drznih tatvin po hišah. V zadnjih letih prednjačijo drzne tatvine, v katerih se storilci izdajajo za delavce elektro- ali drugih omrežnih podjetij,« poudarjajo na generalni policijski upravi. Lani so policisti obravnavali skupno 384 velikih tatvin in poskusov tatvin na posebno predrzen način. Od tega jih je bilo 82 v stanovanjskih hišah v naselju (v letu 2022 so jih našteli 47), 30 v stanovanjih v bloku (27 v letu 2022), štiri pa v stanovanjskih hišah zunaj naselja.
Na policiji so pripravili najpogostejše scenarije, kako delujejo drzni tatovi. Običajno delujejo v skupinah, največkrat dopoldne, njihove žrtve pa so pogosto starejše osebe na osamljenih krajih. Storilec vas z raznimi pretvezami zamoti s pogovorom. Bodisi sprašuje za pot in medtem poizveduje, ali ste sami doma, lahko zgolj prosi za kozarec vode ali razlaga, da zbira staro železo, najpogosteje pa se izdaja za predstavnika komunalnega, telekomunikacijskega ali elektropodjetja ter napoveduje, da bo v okolici vašega doma napeljeval kable ali kopal jarke. Vse to s ciljem, da vas poskusi zvabiti iz hiše. Vašo odsotnost ali nepozornost pa medtem izkoristijo njegovi pajdaši, ki vstopijo v vaš dom, pregledajo notranjost ter ukradejo denar in vrednejše predmete, na primer nakit. Storilci nato zapustijo hišo, tisti, ki vas je zamotil, pa se vljudno poslovi in odide. Največkrat se do hiše pripeljejo z vozilom in tako kraj tudi zapustijo. »Policisti se ob prijavah takšnih dejanj srečujemo s težavo, da oškodovanci šele čez čas, na primer več ur, ugotovijo, da so bili okradeni. Obenem ne znajo dobro opisati storilcev, saj so ti z njimi vzpostavili prijazen odnos in zaupanje,« opozarjajo na policiji.
Denar za izpustitev sorodnika iz pripora
Starejši so pogostejše tarče tatičev in goljufov že zato, ker več časa preživijo doma in ker doma pogosto hranijo denar v gotovini ali dragocenosti. Na policiji so potrdili, da so na območju Slovenije v zadnjem letu našteli tudi nekaj primerov goljufij in poskusov goljufije z izsiljevanjem gotovine prek telefona. Storilci večinoma starejše ljudi pretentajo, da jim izročijo ali nakažejo denar z izgovorom, da bodo s tem pomagali sorodnikom, ki so se znašli v težavah.
Natvezijo jim, da je sorodnik povzročil prometno nesrečo ali je v policijskem pridržanju in morajo za njegovo izpustitev takoj nakazati denar ali ga izročiti »odvetniku«, ki ga bo prišel iskat. Ali pa sporočijo, da se je svojec nenadoma znašel v bolnišnici na nujnem zdravljenju in da morajo za poseg nemudoma plačati določeno vsoto denarja. Pri tem so zelo prepričljivi, tako da se hitro lahko zgodi, da jim kdo v skrbeh za svojega sorodnika nasede in ostane brez prihrankov.
Enak cilj ima tudi goljufija z lažnim paketom, ki naj bi ga naročil sorodnik in ga je treba ob povzetju plačati. Domišljija prevarantov ne pozna meja. Lahko gre za moškega ali žensko ali prevarantski par. Navadno so lepo oblečeni, prijazni in pomirjujoči, predvsem pa veliko govorijo z namenom, da zmedejo svojo žrtev. »V teh primerih vsem oškodovancem svetujemo, da preverijo resničnost navedb. Prav tako policija niti tuji varnostni organi ne zahtevajo denarja v zameno za izpustitev bližnjih. Enako velja za opravljanje zdravniških storitev. Vsekakor je treba imeti zdrav dvomeč odnos do takšnih navedb in jih preveriti prek policije ali konzularnih predstavništev,« opozarjajo na policiji.
Oškodovanci šele čez čas, na primer več ur, ugotovijo, da so bili okradeni.