Previdno pri opravilih v kleti in naravi
Okužbe z virusom mišje mrzlice so zopet v porastu – Mišja mrzlica se prenaša zlasti z vdihavanjem prahu, v katerem so delci izločkov oziroma iztrebkov glodavcev
Znanka, ki je prebolela mišjo mrzlico, pravi, da je bila po mesecu dni bolniškega staleža še vedno zelo slabotna. »Začelo se je z vročino in slabim počutjem. Mislila sem, da imam covid, a je bil test negativen. Bolela me je glava in tresla mrzlica,« opisuje znake bolezni, preden so v laboratoriju potrdili, da gre za mišjo mrzlico oziroma hemoragično mrzlico z renalnim sindromom. Domneva, da se je okužila pri pospravljanju kleti starejše družinske hiše. K sreči je šlo za lažji potek bolezni in ji ni bilo treba v bolnišnico. A to še zdaleč ne pomeni, da lahko ob mišji mrzlici kar zamahnemo z roko, češ, kaj nas spet strašijo. Bolezen prizadene ledvice in nekateri bolniki potrebujejo tudi dializo. Zdravljenje traja kar nekaj časa, a se navadno uspešno konča.
Glodavci naravni rezervoar virusa
Na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja (NIJZ) poročajo, da so okužbe z virusom mišje mrzlice spet v porastu. Lani so po podatkih NIJZ potrdili kar 64 primerov te bolezni. Zbolelo je 54 moških in deset žensk. Na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani so v laboratoriju za diagnostiko zoonoz lani skupaj testirali 646 vzorcev, od tega jih je bilo 62 pozitivnih, pojasnjuje dr. Miša Korva z inštituta.
»Hemoragična mrzlica z renalnim sindromom (mišja mrzlica) je v Sloveniji endemična bolezen, ki pa se pojavlja v epidemijah, saj je povezana s številnostjo divjih glodavcev, ki so naravni rezervoar virusa. Včasih so si epidemije sledile na tri do štiri leta, od leta 2017 pa nastopijo vsako drugo leto. Največja epidemija do sedaj je bila leta 2021, ko smo evidentirali kar 565 primerov bolezni, predvsem v zahodnem delu Slovenije,« dodaja Korvova. Več deset ljudi je potrebovalo zdravljenje v bolnišnici.
Leta 2022 nato okužb z virusom mišje mrzlice skoraj ni bilo več. »Glede na podatke za leto 2023 o številu okužb pa je opaziti, da se število okužb postopoma zopet povečuje,« poroča NIJZ. Lani je bilo največ primerov okužb potrjenih v starostni skupini od 25 do 54 let, teh je bilo kar 39. Tokrat je izstopala podravska regija, kjer se je v pomladnih in poletnih mesecih lani okužilo največ ljudi, in sicer kar 32. V jugovzhodni Sloveniji se je okužilo 14 ljudi. V posavski regiji so zboleli štirje, prav tako v osrednjeslovenski statistični regiji. V savinjski regiji so imeli tri primere, na Gorenjskem in Koroškem pa po dva. Najmanj okužb je bilo lani potrjenih v pomurski, obalno-kraški in goriški regiji, in sicer po ena v vsaki regiji. Pri večini bolnikov so dokazali virus puumala, so zapisali na spletni strani NIJZ. Sicer pri nas obstaja še virus dobrava. Oba virusa sta v Sloveniji najpogostejša povzročitelja hemoragične mrzlice z renalnim sindromom.
S človeka na človeka se ne prenaša
Mišja mrzlica se prenaša zlasti z vdihavanjem prahu, v katerem so delci izločkov oziroma iztrebkov glodavcev. V njih pa je lahko virus mišje mrzlice. Za preprečevanje morebitne okužbe z mišjo mrzlico poskrbimo tako, da glodavcem preprečimo dostop v bivalni prostor in redno izvajamo deratizacijo, svetujejo na NIJZ. Da bi preprečili okužbo z virusom mišje mrzlice, moramo poskrbeti za varno odstranjevanje odpadkov hrane, da ne privabljamo glodavcev, živila in pijačo pa hranimo v zaprtih posodah, so zapisali. Pri čiščenju dlje časa zaprtih prostorov ali površin, kjer so iztrebki ali mrtve miši, lahko uporabimo varekino, ki jo zmešamo z vodo, ali pripravljena razkužila. Pomembno je, da razkužimo vse površine in predmete, ki so lahko onesnaženi z iztrebki in so zato kužni. V primeru velikega števila poginulih miši v prostorih, kjer se zadržujejo rejne živali, moramo obvestiti pristojnega veterinarja. Za preprečevanje okužb moramo paziti na higieno rok, ob zadrževanju v naravi pa, da ne pijemo vode iz izvirov ter ne poležavamo na golih tleh. Prav tako vedno pazimo na svoje osebne stvari in jih ne puščajmo dlje časa nezaščitene na tleh, so še navedli na NIJZ.
Začetni znaki okužbe z mišjo mrzlico so podobni kot pri drugih virusnih okužbah: visoka vročina, mrzlica, močan glavobol. Pojavi se bolečina za očmi. Znak bolezni so tudi močne bolečine v ledvenem predelu in trebuhu.
Čas od okužbe do nastanka znakov bolezni je običajno dva do štiri tedne, lahko pa vse od nekaj dni do dveh mesecev, opozarjajo na NIJZ. Bolezen se ne prenaša s človeka na človeka.