Podjetja pod drobnogledom tržnih inšpektorjev
Čeprav zakon prepoveduje zaračunavanje tiskanega računa, so kršitve vse pogostejše – Kazni za pravne osebe do 50.000 evrov – ZPS zbira dokazila
Vse pogosteje se dogaja, da podjetja potrošnikom, ki se ne odločijo za prejemanje računa v elektronski obliki, pošiljanje tiskanega računa dodatno zaračunajo. V Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) opozarjajo, da gre za prakso, ki je v navzkrižju z zakonom, prijave prejemajo tudi na tržnem inšpektoratu.
Spomnimo se časov, ko je bila izdaja računa v elektronski obliki, ki so jih poslali na vaš elektronski naslov, še v povojih. Kdor se je odločil za prejemanje elektronskega, in ne tiskanega računa, je bil običajno »nagrajen« z manjšim popustom pri obračunu storitve. Danes, ko so se elektronsko izdani računi pri nas že dodobra udomačili, pa so se v nekaterih podjetjih odločili, da bodo strošek izdaje računa v tiskani obliki prevalili kar na potrošnika – kljub temu da zakon o varstvu potrošnikov to izrecno prepoveduje.
V 8. členu zakona o varstvu potrošnikov lahko preberemo: »Podjetje potrošniku za prodano blago, opravljeno storitev ali dobavljeno digitalno vsebino izda račun, če ni z drugim zakonom drugače določeno. Račun se izda brezplačno ne glede na obliko in način posredovanja računa.« Torej ko na računu opazite dodatek za izdajo računa v papirni obliki in vas želi ponudnik prepričati, da je pribitek na tiskani račun pač del njihove poslovne prakse, jih lahko usmerite na omenjeni 8. člen zakona o varstvu potrošnikov.
To ni vse, kar lahko potrošniki storijo. Tovrstne prakse lahko prijavijo tržnemu inšpektoratu, dokazilo (račun), s katerega je razviden dodaten strošek za tiskani račun, ali obvestilo ponudnika, da bo strošek pričel zaračunavati, pa lahko pošljejo tudi Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) na e-naslov zps@zps.si. Sredi januarja so pri ZPS namreč začeli zbirati informacije o ponudnikih, ki so strošek izdaje tiskanega računa prevalili na potrošnike. Zbrana dokazila bodo posredovali pristojnemu inšpektoratu. Kot je po začetku akcije povedala Gordana Sredojević, ki je pri ZPS odgovorna tudi za odnose z javnostmi, je odziv med ljudmi dober in so prejeli precej prijav.
Udovič: Težko je upravičiti dodatno zaračunavanje
Prakse dodatnega zaračunavanja se poslužujejo številna ugledna podjetja (Petrol, Telekom Slovenije, Telemach in drugi), pa tudi nekateri upravniki večstanovanjskih stavb. Zakaj izpostaviti upravnike? Če se za pribitek za tiskani račun, s katerim se ne strinjamo, odloči na primer ponudnik telekomunikacijskih storitev, ga je mogoče z drugim ponudnikom zamenjati samostojno in brez večjih težav. To pri menjavi upravnika ni mogoče, saj je menjava vezana na podporo večine etažnih lastnikov in o njej posameznik ne odloča sam.
V poslopjih, kjer upravniki zaračunavajo pošiljanje tiskanega računa, so tako stanovalci oziroma lastniki, ki se iz takšnega ali drugačnega razloga ne odločijo za prejem e-računa, postavljeni v podrejen položaj. Prikrajšani so predvsem ljudje, ki so digitalno slabše pismeni ali nimajo računalnikov in sodobnih mobilnih naprav za uporabo aplikacij, elektronske pošte ali interneta.
Kaj o dodatnem zaračunavanju za tiskane račune nekaterih upravnikov menijo v Združenju upravnikov nepremičnin pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS)? Direktor Boštjan Udovič poudarja, da je način sodelovanja med upravnikom in etažnimi lastniki v osnovi odvisen od vsebine pogodbe o opravljanju upravniških storitev. »Načeloma pa pošiljanje računov etažnim lastnikom oziroma uporabnikom v večstanovanjskih stavbah spada v osnovne naloge upravnika, zato je težko reči, da bi bilo dodatno zaračunavanje stroškov za pošiljanje računov v fizični obliki lahko upravičeno.« Konkretnejših stališč ne more podati, ker je to lahko odvisno od okoliščin posameznega primera. Dodaja, da takšne primere najlažje rešujejo posamezne stavbe v komunikaciji med etažnimi lastniki in upravnikom, saj najbolje poznajo vse okoliščine poslovnega odnosa.
Zoper Staninvest dve prijavi, v postopku tudi Habit
Spomnimo se, da je družba Staninvest začela dodatno zaračunavati en evro za pošiljanje računa v papirni obliki leta 2021. Aprila 2022 so lastnike obvestili, da je družba prešla na poslovanje z e-računom in da bodo strankam, ki so prejemale papirni račun, pošiljali le še račune v elektronski obliki na elektronski naslov.
Na tržnem inšpektoratu so potrdili, da so prejel dve prijavi – 20. septembra in 17. decembra lani – v zvezi z zaračunavanjem stroškov tiskanja računa za podjetje Staninvest. Iz istega razloga je pod inšpekcijskim nadzorom tudi podjetje Habit, zoper katero so prijavo na inšpektoratu prejeli 2. oktobra lani. Pri Habitu so sicer prakso zaračunavanja izdaje računa napovedali lansko poletje. Kot so sporočili z inšpektorata, navedene nepravilnosti še obravnavajo »skladno s svojimi pristojnostmi in prioritetami dela«. Ker zoper omenjeni podjetji postopki še tečejo, bo več informacij na voljo po njihovem zaključku. Udovič dodaja, da na načelni ravni pri ZUN ne vidijo razloga, da bi se pošiljanje računov v fizični obliki posebej zaračunavalo. »Je pa ob tem treba omeniti, da v času sprejemanja veljavnega stanovanjskega zakona elektronsko poslovanje še ni bilo razširjeno oziroma zanj vedno ni bilo na voljo niti tehničnih možnosti. V današnjem času pa je takšen način vedno bolj običajen in tudi okoljsko sprejemljiv. S tega vidika bi veljalo tudi na državni ravni določiti pravila glede e-poslovanja, na kar smo pristojno ministrstvo že večkrat opozorili. To pa ne velja le za dejavnost upravljanja, ampak se s podobnimi težavami soočajo tudi drugi ponudniki storitev, ki žal nimajo na voljo ustreznih vzvodov, da bi dosegli prilagoditev v ravnanju svojih strank.«
Do 50.000 evrov visoka kazen za pravne osebe
Kaj sledi, če bodo nepravilnosti pri izdaji tiskanega računa ugotovljene? Tržni inšpektorat bi z odločbo prepovedal nadaljevanje tovrstne prakse, pravno in odgovorno pravno osebo pa kaznoval na podlagi 239. člena zakona o pravicah potrošnikov: pravnim osebam grozi globa od 5000 do 50.000 evrov, odgovorni pravni osebi pa od 1500 do 5000 evrov.
Kot pojasnjuje Andreja But, zgoraj citirani 8. člen zakona o varstvu potrošnikov sicer določa brezplačno izdajo računa ne glede na obliko in način posredovanja, a hkrati globa za tovrsten prekršek ni neposredno določena. Da bi zaščitili potrošnike, tržni inšpektorat v postopkih tovrstna dejanja opredeli kot morebitno nepošteno poslovno prakso ali kot nepošten pogodbeni pogoj. Opirajo se na 240. člen zakona o pravicah potrošnikov (natančneje na 4. točko 1. odstavka), pri čemer se globa določa izključno za prekršek, ko račun potrošniku ni bil izdan ter ko podjetje potrošniku ne omogoča preveritev pravilnost zaračunanega zneska.
Podatka o številu prijav zaradi dodatnega zaračunavanja tiskanih računov upravnikov stavb, ki so jih doslej prejeli in obravnavali na inšpektoratu, nismo dobili. Po besedah glavne tržne inšpektorice se inšpektorat pri svojem delu osredotoča na zaščito potrošnikov, in ne na podatke o vrstah kršitev in sankcij. Posebnih evidenc, iz katerih bi bilo mogoče pridobiti podatke o tem, koliko kršitev je bilo ugotovljenih glede zaračunavanja tiskanih računov ter kakšne so bile sankcije, ne vodijo.