Sava center pripravljen na novo življenje
Osnovno vodilo pri rekonstrukciji Sava centra je bilo ohraniti duha te beograjske ikone in hkrati ta večnamenski kompleks umestiti v 21. stoletje – Prenovljeni kongresno-poslovni del so odprli novembra lani, prenova Plave dvorane še traja
Že takoj ob vstopu v avlo kongresnega dela znamenitega Sava centra v Novem Beogradu je mogoče razbrati koncept njegove rekonstrukcije. To je ohraniti duha veličastnega kompleksa, ki je bil v jugoslovanskih časih politično, družbeno in kulturno središče, pri tem pa objekt pripraviti za sodobni čas. V vhodnem prostoru se tako spajajo stari in novi arhitekturni elementi. Na velikanski steni se razteza znameniti stilizirani tehnokratski zemljevid sveta, ki ilustrativno podaja srž tega kongresno-kulturnega kompleksa, zgrajenega v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Ta je namreč, kot so govorili, v Beograd pripeljal svet.
»Osnovna ideja rekonstrukcije Sava centra je bila ohraniti tisto, kar je v njem brezčasno izjemnega, a hkrati v objekt vnesti nove vrednote in tehnologije ter ga umestiti v sodobni čas,« je v avli kongresnega dela, prav pod podobo sveta, dejala avtorica rekonstrukcije, arhitektka Ivana Letić iz podjetja Delta Real Estate.
Prenove te ikonične beograjske stavbe z neskončno stekleno fasado, ki je z osvežitvijo ohranila svojo prepoznavno zunanjo podobo, vendar postala energetsko učinkovitejša, so se tako lotili z zavedanjem o vsej njeni zgodovini, tako arhitekturni kot družbeni. »Potrudili smo se, da vse, kar je bilo v Sava centru ključno in zanimivo, ostane, vse, kar smo vnesli na novo, pa je navdahnjeno z objektom. Med starim, med drugim smo ohranili nekatere prepoznavne pohištvene kose, in novim obstaja jasna razlika, s tem da ti identiteti sobivata tako, da nobena ne zmanjšuje vrednosti druge.« Pri tem v prepletu ni le staro in novo, temveč tudi različni materiali. Izvirni monumentalni beton, lebdeči galerijski prostori in vidne stropne cevi se spajajo z zelenjem, kar je bilo prav tako že del izvornega prostora, ter z veliko naravne svetlobe in novimi slapovi luči. Trdnost arhitekturne lupine mehčajo organske forme, dodatno svetlost in dinamičnost vnašajo reflektivni materiali, pri čemer novi zlati zid, zasnovan kot niz trikotnikov, ki predstavljajo osnovno obliko mrež na stropu, s svojo multiplicirano geometrijo stavbe »privablja obiskovalce, da na nov način doživljajo Sava center«, objekt, ki pri marsikom zbuja različne spomine in čustva.
Stavba, ki je bila politični projekt
Začetki Sava centra, največjega kongresnega, kulturnega in poslovnega centra v jugovzhodni Evropi, segajo v sredino sedemdesetih let, gradnja stavbe pa je bila politični projekt. Ko je bilo jasno, da bo Jugoslavija gostila srečanje Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi (danes poznana kot OVSE), in ker v državi ni bilo primernega objekta, je arhitekt Stojan Maksimović dobil nalogo, da zasnuje projekt. Časa je bilo malo, v enem letu so namreč morali zasnovati, zgraditi in opremiti kongresni center. Arhitekt je vedel, kaj dela, vmešavanja v projekt ni bilo, zato ni bilo časa. Objekt, v katerega so bile vpisane ambicije in suverenost tedanje države, so zgradili v roku, v rekordnih 11 mesecih, in ga mesec pred mednarodno konferenco maja 1977 svečano odprli. Takoj zatem je sledila gradnja dela s Plavo dvorano in nato še hotela, kompleks je bil tako v celoti dokončan leta 1979. Za Savo center je bil arhitekt Stojan Maksimović nominiran za prestižno Pritzkerjevo nagrado. Vstop Sava centra v jugoslovanski prostor je predsednik Josip Broz - Tito na odprtju prvega dela leta 1977 pospremil z besedami, da ta prekrasni objekt kaže, da je v Jugoslaviji mogoče zgraditi vse, kar ustvarjajo v visokorazvitih državah. Danes arhitekturno zaščiten kompleks je nastal po sodobnih standardih svojega časa in ni bil zasnovan le za zagotavljanje zmogljivosti za kongresne, kulturne in druge dogodke, temveč tudi kot reprezentativna arhitektura, ki bi aktivirala osrednje območje Novega Beograda. Z začetka nastanka Sava centra pa je znana tudi anekdota o dvigalu. Poleti 1978, ko so po odprtju objekta B v veliki dvorani, Plavi dvorani, pripravljali kongres Zveze komunistov Jugoslavije, je skrb vzbudilo majhno dvigalo. To je bilo zasnovano posebej za uglednejše in starejše goste, da jim ni bilo treba iti po stopnicah. V načrtu je bilo, da se bo z dvigalom do platoja z govorniškim odrom povzpel Tito. A kaj, če bi se dvigalo ravno takrat pokvarilo in bi govorec ostal v njem? To bi bila katastrofa, zato so se zaščitili. Profesionalci iz vrst državne varnosti so dva dneva ročno vadili upravljanje dvigala, tako da sploh ne bi bilo čutiti, če bi dvigalo po naključju izgubilo pogon. Na dan dogodka so dežurali v zgornji kabini, a njihova intervencija ni bila potrebna.
Sava center v 21. stoletju
V več kot 40 letih življenja velikanskega Sava centra, ki se razteza na 100.000 kvadratnih metrih, je kompleks obiskalo več kot 10 milijonov ljudi, v njem se je zgodilo okoli 8000 srečanj in 20.000 manifestacij. V beograjskem »mestu v mestu« se je odvijala družbena in kulturna zgodovina.
V njem je potekalo vse od zasedanja generalne skupščine Unesca, srečanja neuvrščenih, kongresa Interpola in zadnjega kongresa Zveze komunistov Jugoslavije do nastopov svetovnih orkestrov in baletnih ansamblov, Raya Charlesa, Nine Simone, Stinga, Đorđeja Balaševića ter drugih tujih in balkanskih zvezd. Velika dvorana je postala tudi sinonim za mednarodni filmski festival Fest in mednarodni gledališki festival Bitef.
Sodobna zgodba Sava centra, prostora, ki je bil zadnja leta pred prenovo že zelo zdelan, se začenja leta 2020, ko je center kupilo podjetje Delta Holding in v njegovo rekonstrukcijo vložilo okoli 118 milijonov evrov. Novembra lani so odprli prenovljeni kongresno-poslovni del, medtem ko sedaj prenavljajo še Plavo dvorano. Ob prenovi, med katero so bili v stiku z avtorjem kompleksa Stojanom Maksimovićem, so po besedah arhitektke Ivane Letić morali rešiti veliko funkcionalnih težav, s katerimi se je Sava center soočal zadnja leta delovanja. »Veliko je bilo mešanja funkcij, manjkali so veliki in fleksibilni prostori. Vse to smo sedaj zasnovali v redosledu, ki ustreza sodobnemu kongresnemu poslu, ki se je od nastan
ka Sava centra zelo spremenil. Sodobni center tako lahko odgovori na vse zahteve današnjih organizatorjev kongresov.« Prilagaja se različnim vsebinam in potrebam, a hkrati ohranja to, da je obenem kulturni center. Več kot 40 kongresnih dvoran je opremljenih s sodobno tehnologijo. Med prilagodljivimi prostori, kjer je mogoče stene odpirati in zapirati, je tudi dvorana Immersive, ki jo je mogoče razdeliti na tri ločene prostore, v njej pa je tudi tehnika za 360-stopinjsko projekcijo. Z rekonstrukcijo kompleksa so svojo vlogo dobile tudi številne terase, ki se odpirajo na nekatere dvorane. V zadnja leta neizkoriščenih zunanjih prostorih so uredili zen vrtove, medtem ko so v nekdanjih delegatskih rezidenčnih enotah iz časa, ko ob Sava centru še ni bilo hotela, sedaj nastale manjše dvorane. Ob prenovi so v poslovnem delu kompleksa zasnovali tudi sodobne pisarne in komercialne prostore. Na ogledu Sava centra je arhitektka Ivana Letić v kongresnem delu opozorila na Serbian Lounge, dvorano, navdahnjeno s srbsko motiviko. V srbski, regionalni in mednarodni objekt »smo v sodelovanju z Etno mrežo v tem prostoru želeli zasnovati nekaj, kar je navdahnjeno z lokalnim, kot poklon naši etno zgodovini«. Tako so dve steni naselili z izčiščenima lokalnima motivoma v sodobnejši obliki, ki imata vsak svoj pomen. Znameniti Rašićev vzorec predstavlja hitrost, kar odraža hitrost rekonstrukcije objekta, ki je trajala slabi dve leti, drugi motiv pa s svojo simboliko kompleksu želi srečo.
Prostor z zgodovino
Posebno mesto v kongresnem delu Sava centra ima osrednja kongresna dvorana, verjetno eden fotografsko največkrat ovekovečenih prostorov
v centru, saj se je v njem odvil marsikateri zgodovinski dogodek. Zanimivo je, da je ta prostor preživel spremembe kompleksa.
»Sava center je v svoji zgodovini doživel različne transformacije, čas in pomanjkanje vlaganj sta povzročila, da nekateri prostori glede na svojo izvorno podobo niso bili več prepoznavni, a glavna kongresna dvorana je vse to preživela,« je poudarila Ivana Letić. Njeno originalno, brezčasno oblikovanje je zasnoval Aleksander Šaletić, avtor izvornega interjerja kompleksa. Pri prenovi so tako v glavni kongresni dvorani z novimi materiali zamenjali opno prostora, a vse v prvotnem du
hu in z ohranitvijo originalnih tapiserij. Poskrbeli so za to, da originalni dizajn živi naprej v sodobnih okvirih. V drugi fazi rekonstrukcije poteka prenova kongresno-kulturne Plave dvorane, prav tako prepoznavnega simbola Sava centra. »S Plavo dvora
no je pri ljudeh povezanih največ čustev, kar je dodatni pritisk. A k njeni prenovi pristopamo na enak način kot v celotnem projektu.«
Njena prepoznavna vizualna identiteta bo ostala, odpravili bodo nekaj njenih pomanjkljivosti ter jo opremi
li z najsodobnejšo scensko tehniko in opremo. Vanjo se bodo vrnili tudi modri, a večji stoli. Po prenovi bo v njej nekoliko več sedežev, avditorij bo sedaj sprejel 4000 obiskovalcev. Odprtje prenovljene velike dvorane je napovedano za letošnji september.