Fritzl bliže svobodi
Oseminosemdesetletnika, ki je 24 let v kleti posiljeval in zadrževal hčer, sicer niso izpustili iz zapora, so ga pa premestili v manj varovanega – To bi lahko bil prvi korak proti pogojnemu izpustu
Eden najbolj zloglasnih zločincev na svetu, 88-letni Avstrijec Josef Fritzl, ostaja za zapahi, a so ga z oddelka za duševno motene kriminalce najbolj zastraženega avstrijskega zapora Stein-Krems premestili v običajnega bolj odprtega tipa. Fritzl, ki si je sicer spremenil ime, od leta 2009 prestaja dosmrtno zaporno kazen, ker je imel neverjetnih 24 let v kleti domače hiše zaprto svojo hčer. Ves ta čas jo je posiljeval, rodila mu je sedem otrok, od katerih je eden umrl. »Bil je na robu solz, zelo je bil ganjen. Še enkrat je priznal, kako strašno stvar je storil in kako zelo mu je hudo in kako neverjetno mu je žal za vse, ki jih je prizadel. Želi si, da bi lahko spremenil preteklost,« je za tiskovno agencijo Reuters Fritzlova odvetnica Astrid Wagner opisala zaslišanje v kraju Krems ob Donavi v bližini Dunaja. Odločitev deželnega sodišča je označila za pomemben prvi korak proti svobodi, saj naj bi se 88-letnik trudil sčasoma priti do sobe v domu za starejše. Odvetnica bo čez leto dni znova zaprosila za njegov pogojni izpust. Zanj je lahko prvič zaprosil po 15 letih odslužene kazni, sodišče pa mu ga ni odobrilo. Sodniki so odločali tudi na podlagi novega mnenja sodne izvedenke za psihiatrijo Heidi Kastner, ki je Fritzla leta 2009 opisala kot nekakšnega čustvenega invalida in izredno duševno motenega. Bistvo 28-stranskega dokumenta je, da »najbolj zloben oče na svetu« ni več nevaren za družbo, saj trpi za demenco, je krhkega zdravja, pri gibanju pa si mora celo pomagati s hoduljo. Strokovnjakinja je še navedla, da ne vidi nikakršne potrebe po tem, da bi bil Fritzl še naprej zaprt na strogo varovanem oddelku. »Kaj veliko se zanj zaenkrat ne bo spremenilo. Zapor je pač zapor,« je dodatno komentirala odvetnica, s čimer je sprožila negodovanje javnosti. Tako večina Avstrijcev kot tudi drugih, ki so prek medijev spremljali grozote primera, ni prav nič navdušena nad tem, da bi »pošastni oče« sčasoma ali pa že kaj kmalu prišel na prostost. Njegova odvetnica je pojasnila, da bo Fritzl še naprej obiskoval psihoterapijo, v novem zaporu pa bo moral vsake tri mesece predložiti dokazila o terapevtskem zdravljenju. Pred leti je sanjaril o tem, da se bo vrnil v domači kraj in tam odprl podjetje. Takrat je bilo videti, da so to le pobožne želje, danes pa je ta scenarij bliže resnici.
Privlačni zlobneži
Odvetnica Astrid Wagner je postala prepoznavna tudi s pomočjo svojega zloglasnega klienta, ki ga je v zaporu obiskala najmanj 40-krat. Predlani je z njegovo pomočjo izdala njegovo (avto)biografijo. »Ne bi me bilo strah z njim živeti pod isto streho. Nima več spolne sle,« je ob promociji knjige Brezna razlagala medijem. V intervjuju za nemški Bild je spregovorila tudi o njegovih dneh za zapahi, kako je ure dolgo gledal televizijo, se skozi majhna okna nastavljal sončnim žarkom in tudi telovadil. Pojasnila je še, da je pri Fritzlu ne zanimajo njegova dejanja, temveč tisto, kar je vodilo do njih. »Zlobneži me že od nekdaj privlačijo. Ne fizično, zanima me, kaj jih motivira, kaj jih vleče v temo,« je spregovorila o svoji fascinaciji nad posiljevalcem. Wagnerjeva naj bi v Avstriji veljala za nekakšno zvezdnico med odvetniki, ki se ukvarjajo s kazenskim pravom, zagotovo je najbolj ekscentrična med njimi. Prejema ogromno grozilnih pisem, v katerih jo žalijo s »k...o morilcev«. Steno v pisarni krasijo fotografije najslavnejših, najzloglasnejših, ki jih je branila. Med njimi je tudi Fritzl. V avstrijskem tedniku Profil so steno poimenovali »galerija groze«. Branila je celo paleto najhujših zločincev, med drugim žensko, ki je utopila hčeri, pa drugo, ki je sina zaprla v pasji zabojnik in ga trpinčila, zbližala pa se je tudi z morilcem, ki je meso svoje žrtve uporabil pri kuhanju golaža. Ljudožerec dela v kuhinji zapora, v katerem je bil donedavna Fritzl. Morda najbolj zanimiv (ali morda najbolj grozljiv?) del kariere odvetnice Wagnerjeve pa je bila romantična zveza z razvpitim serijskim morilcem
Johannom Jackom Unterwegerjem,
ki je v zapor prejemal tudi ljubezenska pisma drugih oboževalk. Ker naj bi se uspešno resocializiral, so ga izpustili iz zapora, a je bila vse le igra. Spet je začel moriti. V Avstriji, Nemčiji, na Češkem in v ZDA je zadavil najmanj devet prostitutk. Takrat 29-letni odvetnici je bil vseeno izredno všeč. Tako zelo, da je zaradi njega zapustila takratnega partnerja. Ko so ga znova vtaknili v zapor, ga je začela obiskovati. Kasneje je povedala, da se je želela z njim celo poročiti. Rešiti ji ga ni uspelo, obsojen je bil na dosmrtni zapor, kmalu zatem pa si je sodil sam.
Pisma oboževalk
Tako niti ne čudi, da se je odvetnica »ujela« tudi s Fritzlom, ki ga je opisala kot prijaznega, dostojnega in očarljivega gospoda. »Ni zver. Samo človek je, ki ni znal obvladati notranjih demonov. Ni živel le dvojnega življenja, temveč kar štiri vzporedna. Je mojster prikrivanja,« je med promocijo knjige razkrila o svoji stranki. V tujini naj bi imel več otrok, saj je bil med ženskami priljubljen. To se je nadaljevalo tudi po obsodbi, saj naj bi v zapor prejemal pisma na stotine oboževalk. Fritzl sam se ima še vedno za dobro osebo in odgovornega družinskega človeka, kakor se je samozavestno ocenil v (avto)biografiji Brezna. V preteklosti je večkrat pojasnil, da so hči Elisabeth, ki jo je zasužnjil in posiljeval skoraj četrt stoletja, ter njuni otroci »uživali« v ujetništvu, kjer da jim ni prav nič manjkalo. Igrali so se, smejali, pogovarjali. Živeli so kot čisto normalna družina, je nekoč pripovedoval psihiatrinji. Elisabeth in otroci bi njihovo življenje zagotovo opisali povsem drugače. Pri osemnajstih letih jo je ugrabil in jo zaprl v klet, jo spolno zasužnjil, rodila je sedem otrok, od šestih preživelih so trije živeli z njo v »bunkerju«, trije pa na svobodi pri »dedku« in babici. Elisabeth dnevne svetlobe ni uzrla 8516 dni. Iz zvočno izolirane kleti je stopila stara 42 let. To je bilo aprila 2008, ko je najstarejšega otroka, najstnico Kerstin, moral peljati v bolnišnico, Elisabeth pa je uspelo zdravnikom tam povedati, kaj se dogaja. Ona in otroci so prevzeli novo identiteto, živijo na neznani lokaciji, Elisabeth pa naj bi se pred leti poročila s svojim telesnim stražarjem.
Kriva je bila mama
Čeprav se Fritzl zadnje čase opravičuje za vse gorje, ki ga je povzročil svojim bližnjim, je v preteklosti vzroke za svoje nečloveško obnašanje iskal tudi v otroštvu. Kot se mnogokrat zgodi pri tistih najzlobnejših, je imela tudi pri njem prste zraven mama. Počutil se je nezaželenega, neljubljenega. Nikoli ga ni poljubila, tudi objela ne. Strah ga je bilo njene jeze, nepredvidljivosti in udarcev. Nekoč ga je tako zelo pretepla, da je obležal v mlaki krvi, kar je razkril v svoji knjigi. Vsaj del odgovornosti za lastna dejanja je tako preložil na svojo čustveno nedostopno mamo, ki naj bi ga zmerjala s hudičem, nesposobnežem in ničvrednežem. Oče je imel raje alkohol kot svojo družino, odšel je, ko je bil mali Josef star rosna štiri leta. Ko je odrasel, se je mami za težko otroštvo maščeval. Zaprl naj bi jo na podstrešje hiše, zabetoniral okno in jo več let pustil v temi. Nekateri nemški mediji so poročali, da celo neverjetnih dvajset. Umrla naj bi leta 1980, takrat naj bi si za novo ujetnico izbral hčer, ki jo je štiri leta kasneje zasužnjil. Vedel je, da bo to enkrat storil, bilo je le vprašanje časa. »Vedel sem, da se ni strinjala s stvarmi, ki sem ji jih počel. Vedel sem, da ji škodujem,« je povedal enemu od svojih odvetnikov. »A želja, da sem lahko končno okušal prepovedani sadež, je bila prevelika.« Elisabeth je zlorabljal od enajstega leta dalje. Razlagal je tudi, da je želel hčeri le pomagati, da jo je skušal ubraniti pred zunanjim svetom, na nek način pa tudi pred njo samo. Četudi na silo. »Nobenih pravil ni več spoštovala. Vse noči je preživela v beznicah ter kadila in popivala. Poskušal sem jo le rešiti te bede.«
Sosedom, prijateljem in znancem je dejal, da se je najstnica pridružila nekemu kultu. In ker je bil dokaj neugoden človek z ne preveč priljudnim karakterjem, mu kaj veliko dodatnih vprašanj o Elisabeth niso postavljali. Očitno je tudi žena vedela, da je bolje molčati in ubogati. Elisabeth ji je sicer pod prisilo napisala nekaj pisem, v katerih je razložila svojo odločitev o »pobegu«. Ko je šel Fritzl na počitnice, je ujetnike pustil v podzemni jami. Bili so v temi, med podganami, lastnimi iztrebki in gnilo hrano.