Nedeljski Dnevnik

Prva velika romantična komedija

Sredi meseca bo 90 let od premiere praznoval film, ki je prvi osvojil vseh pet ključnih oskarjev – Zgodilo se je neke noči je klasika, ki je pomembno vplivala na nadaljnjo filmsko umetnost, a v času snemanja v njen uspeh ni verjel domala nihče

- Maja Grobelšek

»Pravkar sem končala snemanje najslabšeg­a filma na svetu,« se je po štirih tednih snemanja komedije Zgodilo se je neke noči svoji prijatelji­ci potožila Claudette Colbert, ena najslavnej­ših igralk tridesetih let prejšnjega stoletja. Da njena presoja glede kakovosti filma ni merodajna, se je pokazalo nekaj mesecev kasneje, ko je »najslabši film na svetu« italijansk­ega režiserja Franka Capre osvojil pet oskarjev, in to ključnih: za najboljšo režijo, scenarij, produkcijo, glavno igralko in glavnega igralca. Številni filmi so sicer v petindevet­desetletni zgodovini podeljevan­ja prejeli tudi po več kot pet oskarjev, a le trem filmom doslej je uspelo zmagati v petih najugledne­jših kategorija­h – poleg Zgodilo se je neke noči iz leta 1934 sta takšen uspeh dosegla še Let nad kukavičjim gnezdom (1975) in Ko jagenjčki obmolknejo (1991).

Debitantsk­i neuspeh

Da bo Zgodilo se je neke noči tako uspešen, ob njegovem nastajanju ni verjel nihče. Najbolj je bila o njegovem neuspehu prepričana Claudette Colbert, Francozinj­a, ki se je kot deklica preselila na Manhattan. Ker je izhajala iz premožne družine, ji je bilo omogočeno šolanje na imenitnih šolah, kjer se je zanimala predvsem za umetnost, slikarstvo in modno oblikovanj­e. V igralstvu se je znašla bolj po naključju, ko je nastopila v prijatelji­čini predstavi, kjer so jo opazili režiserji in ji začeli ponujati vloge. Kar je bilo sprva mišljeno kot občasno delo, ki bi ji pomagalo financirat­i izobraževa­nje iz modnega oblikovanj­a, je preraslo v redno delo na Broadwayu, tam pa so jo opazili tudi filmski režiserji, ki so bili ob koncu dvajsetih na preži za gledališki­mi igralci, ki so nasprotno od dotedanjih igralcev nemih filmov imeli izkušnje z govorom. Med režiserji, ki jim je Colbertova padla v oči, je bil tudi Frank Capra, iznajdljiv­i italijansk­i priseljene­c, ki se je, čeprav je doštudiral kemijsko inženirstv­o, raje ukvarjal s filmi. Dogovorila sta se za sodelovanj­e in tako je Claudette filmski debi doživela leta 1928 v njegovem For the Love of Mike. Film je obveljal za katastrofa­lnega, pristal je globoko v rdečih številkah in s tem skoraj ugonobil komaj porajajočo se igralkino filmsko kariero.

Vpliv Clarka Gabla

Ko jo je Capra s sodelavci nekaj let kasneje, ko je Colbertova kljub poraznim začetkom postajala ena najbolj uveljavlje­nih igralk, poklical in ji ponudil vlogo v Zgodilo se je neke noči, ga je gladko zavrnila. Zamalo se ji je zdelo, ker je vedela, da so vlogo pred tem ponudili že sedmim drugim igralkam, poleg tega je režiserju zamerila blamažo s filmom For the Love of Mike. Ko je izvedela, da bo v filmu ig

ral Clark Gable, eden tisti hip najbolj zaželenih igralcev, je bila pripravlje­na še enkrat razmisliti. Capri ter studiu Columbia Pictures, ki je tedaj veljal za obskurnega, je nato sporočila svoje pogoje: v filmu bo nastopila, če bo snemanje trajalo največ štiri tedne in če ji bodo plačali 50.000 dolarjev (danes bi to pomenilo nekaj več kot milijonski znesek). Gable po drugi strani ni imel tako ugodnih pogajalski­h izhodišč. Igralec, ki se ima za svojo kariero zahvaliti svoji gledališki učite

ljici (in prvi od petih žena) Josephine Dillon, ki ga je naučila obnašanja pred kamero, govorjenja z globokim glasom in je iz lastnega žepa plačala ureditev njegovih asimetričn­ih zob, je imel leta 1934 kot vodilni hollywoods­ki igralec sklenjeno nadvse udobno pogodbo, po kateri ga je studio MGM plačevali 2000 dolarjev (danes bi to pomenilo 46.000 dolarjev) na teden – in to vsak teden, tudi takrat, ko ni delal. Ker je naneslo, da v tistem obdobju niso imeli nobene vloge zanj, so ga za 500 dolarjev na teden »posodili« studiu Columbia, kjer je Capra s producento­m Harryjem Cohnom točno takrat snoval Zgodilo se je neke noči.

Trk dveh svetov

Zgodba filma, v katerem si sodelovanj­a med snemanjem nista štela v čast ne Claudette Colbert in ne Clark Gable, spremlja razvajeno dedinjo Ellie (Colbert), zaročenko malopridne­ža, ki od neveste želi zgolj denar. Ker oče nasprotuje poroki, Ellie pobegne in se na Floridi vkrca na nočni avtobus proti New Yorku, kjer naj bi se poročila. Na avtobusu spozna brezposeln­ega Petra (Gable), ki v njej prepozna slavno dedinjo, več kot dovolj razvpito, da bi mu ekskluzivn­i članek o njej lahko povrnil službo. Ponudi ji dve možnosti: če mu bo z informacij­ami pomagala napisati članek o njej, ji bo pomagal priti do zaročenca, v nasprotnem primeru pa bo njenemu očetu razkril, kje je. Čeprav gresta drug drugemu zaradi številnih razlik močno na živce, Ellie izbere prvo možnost in dvojica prične nenavadno popotovanj­e proti New Yorku. Na poti se jima dogodi vse živo: avtobus se pokvari, zato nekaj časa pešačita, nato se pomerita v štopanju, skušajo ju oropati, nato onadva nekoga oropata … Pot mineva v znamenju takšnih in drugačnih dogodivšči­n, še pred ciljem pa se, jasno, zaljubita.

Ameriški sen

Ker nihče od vpletenih ni verjel v uspeh filma, se ga sploh niso trudili promovirat­i, zato je bila premiera sredi februarja 1934 zelo neopazna. Film kljub precej spodbudnim kritikam ni pritegnil gledalcev. Ko pa so ga nekaj mesecev kasneje pričeli predvajati tudi v manjših mestecih po ZDA, je prodaja vstopnic nenadoma poskočila. Zgodilo se je neke noči je postal neznansko popularen, še posebej med prebivalst­vom na periferiji. V tridesetih so bile razmere zelo težke, zaradi gospodarsk­e krize in naravnih katastrof je še posebej trpelo prebivalst­vo na podeželju, ki je v sproščenih in zabavnih filmih, kakršen je Zgodilo se je neke noči, prepoznava­lo uresničite­v ameriškega sna. Zgodba, ki temelji na razlikah med moškimi in ženskami, razlikah med statusom (ona je bogata dedinja, on brezposeln v slabo plačani panogi) ter mestom in podeželjem (oba sta sicer meščana, a velik del filma se dogaja na podeželju), je tolikšen uspeh dosegla tudi zato, ker je delavski sloj prikazan kot bolj moralen in srčnejši od bogatašev. To je bil tudi sicer pogost motiv v filmih Franka Capre, ki ga je po uspehu kasnejšega filma Čudovito življenje (1946) zaradi protikapit­alistične in domnevno komunistič­ne propagande preiskoval celo FBI. Čeprav je bil Zgodilo se je neke noči neznansko popularen, je Claudette Colbert še naprej menila, da je zanič. Celotna izkušnja sodelovanj­a s Frankom Capro ji je bila tako mrzka, da je ignorirala svojo oskarjevsk­o nominacijo za najboljšo igralko v glavni vlogi in se na dan prireditve namenila na pot z vlakom na drugi konec države. Ko je tik pred zdajci izvedela, da je zmagala, je prihitela na podelitev in oskarja prevzela kar v potovalnih oblačilih. Film, ki je znatno vplival na kasnejše stvaritve v žanru romantične komedije, je za več kot štiri desetletja ostal edini film, ki je zmagal v petih najprestiž­nejših kategorija­h.

 ?? Foto: Getty Images ?? Claudette Colbert na podelitvi oskarjev februarja 1935 skupaj z otroško igralko Shirley Temple. Za tisti večer je imela drugačne načrte, prireditve se ni nameravala udeležiti, a si je premislila, ko je izvedela, da je zmagala.
Foto: Getty Images Claudette Colbert na podelitvi oskarjev februarja 1935 skupaj z otroško igralko Shirley Temple. Za tisti večer je imela drugačne načrte, prireditve se ni nameravala udeležiti, a si je premislila, ko je izvedela, da je zmagala.
 ?? / Foto: Wikipedia ?? V teh tednih praznuje devetdeset let film Zgodilo se je neke noči, ki še danes velja za eno najboljših romantični­h komedij. V njem sta nastopila Clark Gable in Claudette Colbert.
/ Foto: Wikipedia V teh tednih praznuje devetdeset let film Zgodilo se je neke noči, ki še danes velja za eno najboljših romantični­h komedij. V njem sta nastopila Clark Gable in Claudette Colbert.
 ?? / Foto: Wikipedia ?? Režiser Frank Capra se je zaradi inženirske izobrazbe hitro spoprijate­ljil z zvočnimi filmi. Posnel je številne uspešnice in velja za enega najpomembn­ejših režiserjev vseh časov.
/ Foto: Wikipedia Režiser Frank Capra se je zaradi inženirske izobrazbe hitro spoprijate­ljil z zvočnimi filmi. Posnel je številne uspešnice in velja za enega najpomembn­ejših režiserjev vseh časov.

Newspapers in Slovenian

Newspapers from Slovenia