Bolj slikovit sprehod kot zimski vzpon
V hribih nad Medvodami stoji cerkev svetega Jakoba, pohodniški in fotografski biser Polhograjskega hribovja – Ko je v teh krajih padlo nekaj snega, smo jo obiskali
Medvode so urbanizirano naselje ob sotočju Save in Sore ter na stiku Sorškega in Ljubljanskega polja s kemično, papirno in lesno industrijo. Gre za območje, poseljeno že v davnini. Rimsko naseljenost dokazujejo arheološke najdbe, med dragocenejše sodi zlatnik rimskega cesarja Valentinijana III., ki je bil skovan med letoma 425 in 455 v Milanu. Ena od zanimivih kulturnih znamenitosti je tudi baročni dvorec Goričane. Na griču nad sedanjim dvorcem je nekoč stal grad, omenjen leta 1256, ki je zamenjal več lastnikov. Grofje Celjski so ga prepustili Habsburžanom, ti pa že leta 1461 novi ljubljanski škofiji. Leta 1511 je bil hud potres in leta 1613 požar, zato so med letoma 1641 in 1664 nekoliko nižje zgradili današnji objekt, ki je bil namenjen škofu Otonu. V dvorcu lahko vidimo zanimivo štukaturo, poslikani sta dvorana in kapela. Leta 1830 je dal škof Anton Alojzij Wolf stavbo znižati za eno nadstropje in podreti stranski krili, zaradi cenejšega vzdrževanja. Pred leti je bil v njem muzej neevropskih kultur, predvsem je šlo za etnološke zbirke z drugih celin. Ko se je Slovenija osamosvojila, je nadškofija Ljubljana vložila denacionalizacijski zahtevek za vračilo dvorca. Ko so ukinili muzej, so dvorec vrnili nadškofiji.
Leta 2004 so začeli obnovitvena dela, ki so trajala več let. Danes dvorec Goričane sodi med najlepše v Sloveniji in je zaprt za javnost. V njem je tudi stanovanje kardinala Franca Rodeta.
Pohodniški in fotografski biser
Nad Medvodami je na višini 806 metrov cerkev svetega Jakoba, ki sodi med prave bisere Polhograjskega hribovja, gledano fotografsko, likovno in pohodniško. Sakralni objekt je iz 17. stoletja, ob potresu leta 1895 je bil močno poškodovan, leta 1898 pa je dobil sedanjo podobo. Strop na ladji je raven, prezbiterij pa prekriva polkupola z grebeni. Na kamnitem glavnem oltarju je niša s svetim Jakobom, ob njem pa sta dva svetnika. Vzpon na hrib, na katerem je cerkev, je bolj sprehod kot planinska tura, namenjen mladim, tudi najmlajšim in starejšim, ki zmorejo slabo uro vzpona. Je pa zato razgled s hriba res veličasten, saj se odpira pogled na Polhograjsko hribovje, Kamniško-Savinjske Alpe, Karavanke … Pri vrnitvi v Topol (Katarina) lahko obiščemo bližnji Jeterbenk (774 m), kjer je bilo domovanje jeterbenških vitezov, ministerialov koroških vojvod Spanheimov. V zgodovinskih listinah je bil leta 1252 prvi zapisan vitez Gerlochus de Hertenberg. Kot opuščena utrdba je zadnjič omenjena leta 1444, prvotna zgradba je bila pozidana v 12. stoletju. V prvi polovici 14. stoletja so omenjeni vitezi neposredno pod vrhom postavili novo grajsko stavbo in stolp, ki pa jo je leta 1511 porušil potres. Znano je, da je šlo za krute viteze, ki so ropali in požigali, zato o njih kroži veliko krvavih legend. Mimogrede, na naši poti je tudi župnijska cerkev svete Katarine Aleksandrijske v Topolu. Zgrajena je bila v začetku 17. stoletja. Njena arhitektura sodi v zgodnji barok. Ima izjemno notranjo opremo, je izjemna in je pravi biser spomeniške kulturne dediščine Slovenije.
Vzpon oziroma sprehod na Svetega Jakoba
Vzpetina Sveti Jakob je zanimiva v vseh letnih časih, tudi pozimi, če le ni preveč snega. Prepričani smo, da vas
bo očarala. Iz Ljubljane se pripeljemo do Medvod oziroma da kraja Sora. Takoj za mostičkom zavijemo levo v smeri Topola (Katarine) in vasi Trnovec. V Topolu parkiramo pri osnovni šoli in že na parkirišču naletimo na oznake za Svetega Jakoba. Markacije nas vodijo skozi gozd do zaselka Brezovica, od tam je le še kratek sprehod do cerkvice svetega Jakoba. Zaključni vzpon je lahko direkten, ki je strm in vijugast, ali pa se pot vije bolj zložno po kolovozu skoraj okoli celotne vršne vzpetine. Celotna, sicer umirjena pot traja 50 minut. Vrnemo se po isti poti. Nevarnosti na poti praktično ni, le vršne trave so lahko mestoma precej strme in niso primerne za divjanje po njih navzdol. Obiščemo lahko gostilno Dobnikar ali gostišče Pri Turistu na Katarini. V veliko pomoč nam je lahko tudi zemljevid Polhograjsko hribovje 1:25.000.