Drobovina za slovesnosti
Mežerli so tradicionalna koroška jed, ki se je nekoč ponašala s slavnostnim značajem, pa čeprav je bila pripravljena iz manjvrednih kosov kolin
Jedi, ki so v obdobju preobilice vsega dobrega veljale za manjvredne, ker so bile pripravljene iz manj uglednih kosov živali, se danes spet vračajo v modo. Pa ne zaradi gospodarske krize, temveč ker se dandanes tudi v visoki kulinariki vse več uporabljajo kosi mesa oziroma iz njih pripravljene jedi, ki jih razen v domačijah ali gostilnah, odmaknjenih od mestnega živžava, že desetletja ni bilo na jedilnikih. Ena izmed takšnih posebnosti je mežerli, mežerle ali mažerli, značilna koroška jed, ki svoje dni ni smela umanjkati na nobeni slavnostni gostiji, pa naj je šlo za poroko, krst, romanje ali sedmino, povezana pa je bila s prav tako enim največjih praznikov – kolinami v poznem jesenskem ali zimskem času. Kot je mogoče prebrati v starejših zapisih, so bili mežerli prav tako zapovedana jed ob prodaji raznovrstnega blaga, predvsem pa ob mešetarjenju s konji, med katerim se je pilo in jedlo mežerle, za sklenjeno kupčijo pa je moral kupec prodajalcu naročiti pečenko.
Mežerli so pravzaprav nekakšen narastek, ki ga pripravljajo iz kuhane in nasekljane drobovine, med katero se največkrat znajdejo svinjska pljuča in srce, v novejšem času pa tudi ta oba vitalna dela telet ali mladih krav, ki jima dodajo v mleku namočen star kruh, začimbe, maščobo, smetano, jajca in na maščobi prepraženo čebulo. Maso položijo v pekač in zapečejo, precej pa je razširjeno tudi oblikovanje te mase v kepe oziroma kroglice, ki jih nato spečejo ali pa pred pečenjem še zavijejo v svinjsko mrežico. Kot pravijo etnologi in kulturni antropologi, naj bi bilo iz nekaterih starejših virov razvidno, da so to specialiteto pripravljali celo iz ovčje in telečje drobovine. Mežerli naj bi imeli sicer avstrijsko-bavarsko poreklo, v avstrijskem delu Koroške jim rečejo maiserl, na Bavarskem pa jih poznajo pod imenom saumaise, s tem da sta obe jedi bolj kot pa z mežerli v sorodstveni povezavi z mavželjni, mávžlji ali máželjni, ki izvirajo iz krajev slovenskega alpskega sveta, pripravljali pa so jih iz najmanj kakovostnih kosov prašiča na podoben način kot krvavice in jih največkrat malicali ob pripravi kolin. Čeprav mežerli dandanes niso pogost gost ne na slovesnih in nedeljskih jedilnikih ne na obloženih mizah v gostilnah, se na krožnikih najbolje znajdejo v družbi okisane krompirjeve solate ali praženega krompirja pa tudi kislega zelja.